Takse za potnike vseh letalskih prevoznikov

Ljubljana – Novela zakona v letalstvu, ki ureja predvsem položaj javne agencije za civilno letalstvo (JACL), bo še nekaj dni v javni razpravi. Pri pripravi sprememb so na infrastrukturnem ministrstvu precej očitno upoštevali očitke in grožnjo s sodiščem, ki jih je v zvezi z delom JACL Sloveniji že večkrat, nazadnje lansko jesen, naslovila Evropska komisija.

Evropska komisija je v predsodnem postopku Slovenijo lani opozorila, da država v zvezi z JACL že tri leta ni izpolnila svojih obljub in zavez. Glavni očitek Bruslja je vseskozi, da agencija ni kadrovsko primerno popolnjena, glavni odgovor slovenskih oblasti pa, da agencija zaradi veljavne zakonodaje ne more zaposliti potrebnega števila strokovnjakov, niti jih ne more primerno plačati.

Če do spremembe pogojev za delovanje JACL ne bo prišlo, je z veliko verjetnostjo moč pričakovati nadaljevanje postopka proti Sloveniji na Evropskem sodišču, opozarja Polona Vagaja Hribar iz JACL. In dodaja, da bo potrebno po rednem postopku čimprej spremeniti še nekatera druga področja letalstva.

Tudi zaključki zadnje, marčne inšpekcije EASA (Evropska agencija za letalsko varnost) so pričakovani. Država mora zagotoviti stabilnost pri upravljanju JACL, vzpostaviti in izvajati sistem vodenja JACL, okrepiti nekatera področja nadzora, poročanja o dogodkih, ter bolje uporabiti rezultate nadzora.

V gradivu so na ministrstvu zapisali, da je JACL sicer »uspela zaposliti manjše število ustrezno usposobljenih oseb z licencami, vendar jih je več agencijo zaradi nestimulativnega finančnega okolja zapustilo. Agencija, kot jo poznamo danes, težko predstavlja karierni izziv, tako zaradi razlike v plači napram industriji, ki so tri do petkrat višje, pa tudi zaradi razlik v primerljivih subjektih držav članic EU in celo tretjih držav.« Za po vrhu vsega se je od ustanovitve 1. maja 2011 do danes v JACL zamenjalo šest direktorjev.

Predlog za preoblikovanje agencije, finančni vir pa takse

Letni stroški dela in materialni stroški na posameznika v primerljivih organih so bili po navedbah v gradivu k predlogu zakonskih sprememb v evropskem varnostnem organu EASA 257.000 evrov, v Španiji (SENASA) 144.000 evrov, na Hrvaškem (CCAA) 125.000 evrov, v Srbiji 77.000 evrov, v Črni Gori 70.000 evrov in pri nas (JACL – CAA) 57.000 evrov.

Sedaj na infrastrukturnem ministrstvu predlagajo, da bi JACL preoblikovali v subjekt, ki bo povsem samostojen in neodvisen, tudi pri zaposlovanju in plačah, ostala pa bi oseba javnega prava. Način financiranja naj bi spremenili tako, da bo pravičnejši za uporabnike. Predlagane spremembe imajo po napovedi infrastrukturnega ministrstva pozitivne finančne posledice za državni proračun, saj naj bi se potrebna državna sredstva bistveno znižala, JACL pa naj bi denar dobila s taksami po potniku in prepeljanem tovoru. V letu sprejema novele zakona naj bi JACL tako zbrala 1,5 milijona evrov, v naslednjih letih pa po 2,278 milijona evrov. Državni proračun naj bi že v letu sprejema novele prihranil 415.000 evrov, v naslednjih letih pa po 900.000 evrov.

Na Hrvaškem s takim modelom financirajo celotno delo njihove agencije, »istovrstni model imajo tudi na Portugalskem in nekatere druge članice EU, kar se je v praksi pokazalo za primerno in učinkovito rešitev financiranja«. Strošek financiranja se v največji meri prenese neposredno na tistega koristnika, zaradi katerega je sistem letalske varnosti sploh vzpostavljen.

Sistem predstavlja po razlagi ob predlogu zakonskih sprememb bolj pošteno in učinkovito porazdelitev stroškov, saj v veliki meri razbremeni slovensko letalsko industrijo, račun pa je za razliko od sedanje ureditve izstavljen tudi tistemu potniku, ki ga pripeljejo tuji prevozniki, ki do sedaj niso prispevali za obstoj slovenskega organa. S tem so bili slovenski prevozniki diskriminatorno obravnavani, poleg tega pa so slovenski prevozniki plačevali strošek prevoza, opravljen izven meja Slovenije in to zgolj zaradi dejstva, ker so imetniki slovenskega spričevala letalskega prevoznika.

V Adrii Airways (AA) take spremembe načeloma podpirajo, če bodo seveda res ugodno vplivale na gospodarstvo, torej prispevale k nižji stroškovni obremenitvi letalske industrije. Obrazložitev gradiva namreč trdi, da bodo zaradi uvedbe takse po potniku posledice za vse letalske subjekte ugodne, saj naj bi se »znižala vrednost točke tarife za izvajanje dejavnosti agencije in ukinile nekatere druge oblike, ki so vezane na plačilo tarife po potniku«.

Nasprotno pa v Aerodromu Ljubljana (AL) ocenjujejo, da bodo dodatne finančne obremenitve (potnikov in tovora) še poslabšale konkurenčnost slovenske letalske industrije, ki je že sedaj med najbolj obremenjenimi. Nove takse bodo prenesene na končne uporabnike (potnike op. p.). V AL poudarjajo, da je varnost letalskega prometa v splošnem javnem interesu, ne le v interesu potnikov in letalskih ter letaliških podjetij, zato tudi financiranje ne bi smelo sloneti pretežno na njihovih plečih. Aerodrom Ljubljana plačuje ACL že sedaj visoke tarife, 350.000 evrov letno, zato po njihovem mnenju dodatne obremenitve niso upravičene.