Tiskane izdaje
Ljubljana – Parlamentarni komisiji za ugotavljanje politične odgovornosti v projektu Teša 6 Franc Žlahtič ni dal prirejenega energetskega dovoljenja, ampak je uporabljal svoj delovni material. Predsednik komisije Matjaž Hanžek je lahko dobil izvirnik, Žlahtič ne, to bi bilo nezakonito.
Podlaga za izdajo energetskega dovoljenja za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj je bila Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), ki jo je državni zbor sprejel leta 2004 in še vedno velja. Pri nastajanju te resolucije je sodeloval tudi Franc Žlahtič.
V analizah in razpravah o zanesljivosti preskrbe je dobil domač premog prednost pred uvoženim plinom, za katerega so ocenili, da nosi velika tveganja zaradi dobav in nestabilnih cen. To je bil tudi eden od vzrokov, da plinska elektrarna v Kidričevem, ki jo je hotel postaviti avstrijski Verbund v sodelovanju s HSE in TGA Kidričevo, ni pridobila energetskega dovoljenja.
Analiz o uporabi tujih premogov na ministrstvu niso opravljali, pravi Žlahtič. Varovalka za doseganje gospodarnosti in izpolnitev obveznosti kjotskega protokola je bila sicer definirana, cena domačega lignita naj ne bi presegla 2,8 evra za giga joul glede na vrednost evra leta 2002.
ReNEP definira dolgoročno ohranjanje proizvodnje lignita v Velenju in s tem lokacijo proizvodnje električne energije, hkrati pa ustrezne podpore za rudarjenje in kadrovsko socialno prestrukturiranje. Vsaj 60 odstotkov potrebnih terciarnih rezerv proizvodnje električne energije mora biti domačih.
Resolucija, ne program
Uroš Rotnik je bil po Žlahtičevih besedah inženir, ki je izhajal iz tehnično naprednega objekta, vodil je zahtevna vzdrževanja in obnove v Tešu, pri čemer je moral do podrobnosti poznati delovanje vseh naprav in procese. Z njim se je Žlahtič pogajal ob pripravi energetskega dovoljenja. Bil je »zelo zahteven in dober strokovnjak«, pravi Žlahtič, a dodaja, da vloge in vpliva pomembnih mož doline, ki so verjetno »določali tempo«, ni zaznal.
ReNEP je le resolucija zato, ker so pravne službe državnega zbora Janezu Kopaču, Djordju Žebeljanu in Žlahtiču utemeljile, da bi moral NEP vsebovati objekte, nosilce projektov in vse tisto, kar bi poslancem omogočalo nadzirati izvajanje dokumenta. Pozneje je tako sledila priprava skoraj tisoč strani dolgega NEP s tremi različicami, ki ga potem niso sprejeli, prav zato, ker je bil preveč podroben.
Nujna nova moč
»Vse takratne analize so kazale, da v Sloveniji manjka približno 700 megavatov moči. Zelo močan je bil tudi razmislek, da je treba ohraniti slovenski elektroenergetski sistem. Ta je po razpadu povezanega sistema nekdanje države, nemoteno in pravzaprav odlično deloval. Eles je sicer opozarjal na nujnost sistemske rezerve, vendar tudi na to, da manjka moči. Na moj poziv ni dal končnega odgovora, ali Teš 6 graditi ali ne, dal pa je soglasje in tehnične pogoje zanj,« pravi Žlahtič. Komisija o zalogah mineralov je potrdila, da je premoga dovolj.
Konec leta 2005 je bila po vsem svetu gospodarska rast, vsi so hoteli investirati v projekte, ki bi prinašali denar, kar je zahtevalo velike finančne vložke. Med temi objekti so bile tudi termoelektrarne in jedrske elektrarne. Poleg tega sta banki EBRD in EIB dali vedeti, da je treba posebno pri lignitu uporabljati le najboljše dostopne tehnologije.
V Tešu je zato nastala zamisel, da bi povečali moč in so zaradi tega oddali vlogo za spremembo energetskega dovoljenja s 500 na 600 megavatov. Žlahtič pojasnjuje, da je bila sprememba energetskega dovoljenja skladna z energetskim zakonom, pravilnikom in zakonom o upravnem postopku. Postopek energetskih dovoljenj je vodil Žlahtič na podlagi pooblastila ministra, kar pa ni bila njegova glavna naloga.
Ideje za obnovo starih blokov so sicer bile tudi takrat, a kot pravi Žlahtič, niso bile dovolj podprte v primerjavi z nastajajočim projektom, sesule pa so jih tudi ostre zahteve bank. Poleg tega je bilo v sistem nujno dodati več moči. Za investicijo v novo jedrsko elektrarno takrat še ni bilo zrelega koncepta, glede plina pa so bili pomisleki preveliki.
Uvožen premog
Ob pričanju na parlamentarni komisiji je Žlahtič uporabljal le svojo delovno gradivo, brez podpisov. Izvirnika seveda nima. Hanžek pa je lahko dobil veljavno dovoljenje s tremi podpisi, Žlahtičevim, podpisom direktorja direktorata za energijo in podpisom ministra. V tem dokumentu je kot gorivo za Teš 6 navedena mešanica lignita in rjavega premoga (do deset odstotkov).
»Moj delovni material tega še nima. Verjetno smo to dodali v upravnem postopku, odločitev temelji na ReNEP, predinvesticijskih zasnovah in noveliranem investicijskem načrtu,« pravi Žlahtič. V Šoštanju so vedno poudarjali, da mora biti čim več domačega premoga.
Žlahtiču je zelo žal, da se mora državni zbor ukvarjati s tem projektom, namesto da bi ta razmišljal in spodbujal razprave o prihodnosti. »To dogajanje dokazuje, da nismo sposobni uresničiti velikih projektov, ustvarja neplodno ozračje za investitorje, med njimi pa so tudi pomembne banke,« pravi Žlahtič.
