Teš 6 lahko spravi na dno vso energetiko

Ljubljana – Direktor Elesa Aleksander Mervar je že pomladi 2009 tako vlado kot snovalce Teša 6 in vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) opozoril, da bi lahko nastale težave z lignitom iz Velenja. Drugače si načrtov proizvodnje Teša 6 ni dalo razložiti

V oceni investicijske namere glede Teša 6, ki jo je Aleksander Mervar napisal po neformalni prošnji maja 2009 (ko še ni vedel, da bo pozneje prevzel vodenje Elesa), je na koncu precej vprašanj, na katera še vedno ni jasnih odgovorov. Če bi bili, bi se danes pogovarjali o povsem drugačnem projektu. Med njimi so namreč tudi vprašanja, zakaj pravzaprav 600- in ne 400-megavatni blok, ali je bila natančno preučena možnost obnove blokov 4 in 5, ali je pri načrtovanem bloku vseh 40 let predvideno enako obratovanje, koliko bo stal premog, ali je pripravljena analiza alternativnih dobav premoga (ne iz Premogovnika Velenje), ali so upoštevani stroški terciarne rezerve za primer izpada tako velikega bloka, pa tudi, ali je sploh dovolj premoga.

Kaj je vzbudilo sum, da s količinami premoga za Teš 6 ni vse tako, kot bi moralo biti?

Pri analizi načrtov obratovanja Teša 6 sta me zbodli dve stvari. Prva je ta, da je načrt proizvodnje nižji, kot jo priporočajo vse znane svetovne svetovalne družbe, druga pa izrazit padec proizvodnje po letu 2032. Po običajni praksi v svetu bi Teš 6 na leto s polno močjo obratoval 7446 ur, proizvedel dobre 4 milijone megavatnih ur (MWh), v 40 letih pa tako porabil dobrih 131 milijonov ton premoga. Po petem noveliranem investicijskem programu bi Teš 6 s polno močjo obratoval le še 5392 ur na leto, pri tem proizvedel manj kot tri milijone MWh in v 40 letih porabil slabih 95 milijonov ton velenjskega lignita. Le malo manj elektrike (2,7 milijona MWh) bi na leto proizvedli tudi s 400-megavatnim blokom, če bi ta obratoval 7446 ur na leto s polno močjo. Manjši blok bi porabil dobrih 92 milijonov ton premoga.

Koliko premoga po teh ocenah zmanjka?

Pri predvidenem obratovanju Teša 6 zmanjka 7,8 odstotka lignita oziroma slabega 7,4 milijona ton, kar se ujema z napovedmi, da bi lahko velenjskemu lignitu primešali do 8 odstotkov tujega, bolj kaloričnega premoga. Če bi Teš 6 obratoval po svetovni praksi, bi zmanjkalo za 33,2 odstotka oziroma 43,6 milijona ton. Za 400-megavatni blok bi zaloge lignita ravno zadostovale. Zdaj, z novimi meritvami kaloričnosti, niti to ni več gotovo. Lahko se samo zgrozim, če so dejanske zaloge lignita še nižje od takrat navedenih in če je kalorična vrednost nižja. To bi bila resnična katastrofa. Tako velika, da bi na dno potegnila vso slovensko energetiko.

Je bilo spomladi 2009 še mogoče spremeniti načrte?

Za 400-megavatni blok ali za obnovo blokov 4 in 5 bi se do novembra leta 2009 verjetno še lahko odločili, saj je Teš do takrat Alstomu plačal le 25 milijonov evrov rezervacije. Na trgu bi za manjši blok dobili vsaj deset ponudnikov opreme, ne le dveh, blok pa bi po izkušnjah iz tujine na ključ stal 450 milijonov evrov, ne 1,5 milijarde evrov. Tako Teš in HSE ne bi potrebovala posojil EBRD in zlasti EIB, država pa ne bi jamčila za 440 milijonov evrov. Skoraj toliko, 400 milijonov evrov, bo v 40 letih stala tudi terciarna rezerva za Teš 6 (205 MW na leto), za 400-megavatni blok bi ta znašala le 24 milijonov evrov. O tem nihče ne govori.

Zdaj iz Teša predlagajo spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in dovoljenje za uvoz premoga.

Teš še ne more uvažati premoga, ker v načrte ni vključil niti razkladalne postaje, ki bi stala med 10 in 15 milijonov evrov. Vprašanje je tudi, ali bi v kotlu, projektiranem za kurjenje velenjskega lignita, sploh lahko kurili tudi visokokaloričen tuj premog, denimo indonezijski. Možnost dodajanja drugačnega premoga bi morala biti sicer vnaprej načrtovana, v pogodbi z Alstomom pa zapisano, da veljajo parametri obratovanja Teš 6 tudi z mešanico premogov.

Kako uspešno bo lahko Teš 6 posloval ob vseh teh težavah?

Zagovorniki Teš opozarjajo, da te dni Teš podira rekorde v proizvodnji in zagotavlja več kot polovico elektrike za državo. To se dejansko dogaja zaradi preizkusov, pri čemer Dravske elektrarne Maribor, ki proizvajajo najcenejšo elektriko v Sloveniji, ne smejo polno obratovati. Pri sedanjih cenah elektrike na mednarodnih borzah danes ne more preživeti nobena nova elektrarna na noben energent. Vendar je Teš še na slabšem. Teš bi že prihodnje leto lahko skupaj s Premogovnikom Velenje pridelal 90 milijonov izgube, cel HSE 80 milijonov izgube, Gen energija pa bo po ocenah končala leto z majhnim dobičkom. Teš bi, odvisno od cene in kaloričnosti premoga lahko prilezel do 140 milijonov izgube na leto. Izgubo bi proizvajal tudi v primeru, da bi v Sloveniji imeli italijanske ali madžarske cene elektrike.

Vas z ministrstva, pristojnega za energetiko, kdaj kaj vprašajo?

Eles sodeluje v 92 mednarodnih delovnih skupinah, saj je Slovenija zaradi lege vključena v več območij elektroenergetskih združenj. Razočaran sem, ker tega ministrstvo ne uporablja, da Elesa in naših strokovnjakov nič ne vprašajo. Slovenija nujno potrebuje energetsko strategijo. Nekaj rešitev imamo tudi za TET, ki sicer po vključitvi daljnovoda Beričevo Krško ni več strateška energetska lokacija, vendar bi se tam dalo združiti del sistema. Če bi se seveda v Trbovljah malce spametovali in hoteli pogledati naprej.