Tovor, ki prihaja in odhaja, mora nekje tudi »počivati«

V koprskem pristanišču imajo več kot 120 hektarov skladišč, letos so odprli novega za prazne kontejnerje.

ned, 19.11.2017, 21:00

Če kdo, ima Luka Koper izkušnje s skladišči, saj ji upravičeno lahko prisodimo, da je poleg drugega tudi največje »skladišče« v državi. Površina s koncesijo oddanega tovornega pristanišča meri 280 hektarov, vendar je državni prostorski načrt iz leta 2011 predvidel, da se pristanišče lahko razprostre na dodatnih 124 hektarih površin.

Toda te država zelo nerada namenja sedanji koncesionarki Luki Koper, čeprav ta zanje moleduje že ves čas od sprejetja DPN, poleti leta 2011. Na območju pristanišča imajo urejenih za 123 hektarov skladiščnih površin. Od tega je 76.000 kvadratnih metrov nadstrešnic, 263.000 kvadratnih metrov zaprtih skladišč in kar 900.000 kvadratnih metrov odprtih skladiščnih površin, kamor v glavnem odlagajo kontejnerje, avtomobile, generalni in razsuti tovor.

»V Luki Koper skladišča vedno gradimo na podlagi povpraševanja s trgov in ekonomskih elaboratov. S tem poskušamo zagotoviti tudi dolgoročno zasedenost kapacitet. Veliko skladišč, na primer zadnje novozgrajeno na drugem pomolu, je večnamenskih. Vanje zato lahko skladiščimo več vrst generalnih tovorov ali pa sipke tovore. Skladišča so nepogrešljiv del osnovnega procesa vsakega pristanišča. Poleg pretovora in dodatnih storitev na tovoru je skladiščenje pomemben del prihodkov družbe. Pri načrtovanju novih objektov zato vedno iščemo najoptimalnejše izvedbe z vidika tehnologije dela, prostora in transportnih poti, saj moramo prihraniti čas in stroške pri manipulaciji tovora od skladišča do ladje, vlaka ali tovornjaka,« so nam pojasnili v Luki Koper. Že v fazi načrtovanja novega skladišča morajo upoštevati, da bo treba takšno skladišče že čez nekaj let posodobiti, razširiti, dodatno opremiti.

Prazni kontejnerji

Med zadnje skladiščne pridobitve gotovo sodi razširitev terminala za prazne kontejnerje (depo), ki so ga začeli pripravljati že leta 2015. Pred tem so prazne kontejnerje skladiščili na istem mestu kot polne, kar z vidika interne logistike ni bilo ravno optimalno. Poleg tega zdaj lahko na depoju opravljajo več dodatnih storitev, ki jih prej niso mogli ali pa so jih precej težje: popravilo kontejnerjev, pranje, dezinfekcija, preizkušanje 108 frigo kontejnerjev hkrati ... Seveda so morali najprej primerno utrditi skladiščne površine, jih opremiti s svetilnimi stolpi, pripeljati nov tir, zgraditi upravno stavbo, ki skrbi samo za prazne kontejnerje. V popravljalnici je prostora za 12 kontejnerjev, še toliko jih lahko pripravijo pred popravljalnico.

Od avgusta deluje pralnica za 24 kontejnerjev. Zdaj z enim samim strojem lahko dostavljajo kontejnerje v pralnico ali popravljalnico, prej so jih morali voziti v pralnico in popravljalnico kar dva kilometra stran, in to s štirimi terminalskimi vlačilci in dvema viličarjema, ki jih zdaj ne potrebujejo več. Tako so optimizirali delo, zmanjšali gostoto prometa na območju pristanišča, kar je prijazneje do okolja. Nova pralnica kontejnerjev pa ima zaprt sistem: umazana voda se zbira v čistilno napravo in se očiščena vrača v ponovno uporabo. Ta depojski terminal lahko sprejme 8000 kontejnerjev in omogoča dvakrat večji obrat kontejenerjev v enem dnevu. Zdaj morajo kupiti le še univerzalni manipulator, specializiran za takšne kontejnerje.

Večnamensko skladišče in avtomobili

Pomembno delovno zmago so dosegli konec septembra, ko so odprli novo večnamensko pokrito skladišče na drugem pomolu. To je bilo prvo zaprto večnamensko skladišče, ki so ga zgradili od leta 2006. Ima 16.000 kvadratnih metrov in je namenjeno bodisi skladiščenju žita in krmila (sojo in sojine tropine) bodisi različnim težjim kosovnim tovorom, na primer valjani pločevini v kolutih, jeklenim profilom in palicam. Ti tovori ne smejo biti izpostavljeni vremenskim vplivom, zato so ob avtomatskih vratih tudi nadstrešnice. Za takšno skladišče in nadgradnjo priveza pri bližnjem silosu ter gradnjo še enega priveza na južni strani istega pomola bo Luka namenila 42 milijonov evrov. Priveza bosta namreč zgrajena postopno do leta 2022.

Za pristanišče pomembno »skladišče« je tudi garaža, ki jo štejejo za najučinkovitejše skladiščenje avtomobilov. Na začetku prihodnjega leta bodo začeli graditi garažo za dodatnih 6000 avtomobilov, kar bo omogočilo povečanje letnega pretovora avtomobilov za 162.000 (lani so jih pretovorili 749.000). V celoti zdaj na prostem lahko parkirajo 44.000 avtomobilov in 6000 v obstoječi garaži. Za garažo bodo namenili 19 milijonov evrov, zgradili jo bodo v desetih mesecih.

»Za dodatno garažno hišo smo se odločili zaradi boljšega izkoristka prostora ter s tem povezane lažje in hitrejše manipulacije vozil in tudi zaradi vse večjega povpraševanja strank. Skladiščenje na pokritih površinah zaračunavamo 20 odstotkov več kot na odprtih,« pojasnjuje ekipa Luke Koper, ki je iskala odgovore na naša vprašanja.

Lahko pokvarljivo blago je posebno poglavje

Pri lahko pokvarljivem blagu velja predvsem načelo neprekinjene hladilne verige, kar pomeni, da je treba vzdrževati predpisano temperaturo živil neprekinjeno od njegove proizvodnje do porabe. V vseh hladilnicah in kondicioniranih skladiščih z grafičnimi prikazovalniki, svetlobnimi in zvočnimi elementi omogočajo jasen in pregleden nadzor nad delovanjem zastavljenih procesov.

V primeru napake v delovanju hladilniškega sistema imajo pripravljen alarmni sistem, ki onemogoča, da bi se blago pokvarilo. Kondicionirana skladišča so velik porabnik električne energije, zato so pred tremi leti z Institutom Jožef Stefan izvedli energetski pregled terminala za lahko pokvarljivo blago. Vgradili so energetski nadzorni informacijski sistem, od katerega zdaj že unovčujejo velike prihranke energije.

V Luki Koper nimajo regalnih skladišč. Težje kolute (pločevine, jeklene plošče ...) skladiščijo samo na tleh, saj teža posameznega kosa dosega 20 ton in več, zato morajo poskrbeti, da tla dosegajo ustrezno nosilnost. Omenjene tovore premikajo z večjimi viličarji, ki imajo posebne priključke. Pomagati pa si morajo celo z obračalnimi mizami.

Vsak nov objekt pripomore h konkurenčnosti pristanišča. Zadnja tri leta si na vse načine prizadevajo, da bi podaljšali prvi pomol, operativno obalo in skladiščne površine. Vse to bi morali že graditi, a jim občina tega ne dovoli, čeprav bi investicija omogočila podjetjem v logistični verigi okoli sto milijonov evrov dodatnih prihodkov na leto. A nemalokrat so majhni interesi precej močnejši od velikih zmag.

Prijavi sovražni govor