Tiskane izdaje
Ključni trgi Slovenskih železnic so v krogu petsto kilometrov od Ljubljane. V nastajajočem strateškem planu do leta 2020 v SŽ planirajo internacionalizacijo družbe SŽ – Tovorni promet, ki po besedah generalnega direktorja Dušana Mesa trenutno posluje zelo dobro, primerljivo s prevozniki in konkurenti na evropski ravni.
V SŽ dajejo vse večji poudarek celostni logistiki in govorijo tudi o drugih logističnih storitvah, ne zgolj o prevozu. SŽ v tovornem prometu na slovenskem trgu obvladujejo stabilnih, dobrih devet desetin trga. Po desetem železniškem koridorju prepeljejo železničarji v primerjavi z leti pred balkanskimi vojnami in v času nekdanje Jugoslavije samo še desetino tovora. Stabilizacija regije je trajala skoraj desetletje. V tem času se je tovor preusmeril iz Nemčije čez Madžarsko in Romunijo, delno proti Srbiji, delno proti Bolgariji in naprej v Turčijo. Večina teh držav je takrat vstopila v EU, v IV. koridor, ki gre čez te države pa se je veliko vlagalo.
Tovora se ne da povrniti čez noč – bistveno hitreje ga izgubiš kot pridobiš, poudarja Dušan Mes. Poleg tega morajo države, ki so na X. koridorju, ob Sloveniji in Avstriji predvsem balkanske države, najprej urediti infrastrukturo, da bo ustrezna. Mes tudi meni, da bi vse morale prej postati članice EU. Prevozniki na tem območju pa morajo zagotoviti vse ustrezne kakovostne storitve, šele potem bi se lahko pogovarjali o bistveno večjem tovoru. Ni pa moč pričakovati, da bo hitro – proces bo trajal deset ali več let, da bo količina narasla za sto ali dvesto odstotkov. Trenutno pa nič ne kaže, da bi se količina tovora lahko bistveno povečevala.
Pri ostalih evropskih povezavah ima Slovenija, tudi glede na projekte, ki so v izgradnji, po besedah Dušana Mesa izjemne možnosti. Sosednje države bodo vedno gradile infrastrukturo, sploh severne in zahodne, vendar misli, da nobena nima v načrtu, da bi zaobšla Slovenija. Ne verjame, da bi nekdo vlagal milijarde evrov, da bi Slovenijo zaobšel, imajo tudi druge opcije, rešitve. Slovenija je po vseh zemljevidih zarisana kot ena od tranzitnih držav, ki ima železniško infrastrukturo, ki jo mora izboljšati in če bi to dosegla, potem bo tovor čez te koridorje rastel. Trenutno je povpraševanje za prevoze čez slovenski prostor večje od zmogljivosti. Kar je lahko nevarnost, se strinja Mes.
Pomemben Tivolski lok
Z evropsko perspektivo, ki se zaključuje, je bilo narejenih ogromno železniških projektov, ki bodo letos uspešno končani. Tudi v novi perspektivi so projekti predvsem na glavnem križu, ki so nujni za večjo propustnost prog, napoveduje Mes. Predvsem gre za odsek proge Celje - Zidani Most. Ena od zelo pomembnih stvari, tako za potniški in tovorni promet pa je tudi Tivolski lok, zato upa, da ga je mogoče narediti do leta 2020.
Sanacija po žledolomu je v veliki meri dokončana. Dušan Mes opozarja, da mora biti notranjska proga neprestano vzdrževana, da lahko vzdrži visoke obremenitve, saj je eden glavnih koridorjev, ki povezuje pristanišča s Srednjo Evropo. Proga bo vedno obremenjena in vedno bodo na njej občasno tudi zastoji zaradi nujnih vzdrževalnih del, kar ni v Evropi nič posebnega. Da bi izključno za gradnjo nove proge med Koprom in Divačo dobili zasebnega partnerja je po Mesovi oceni težko verjetno ali kar nemogoče. Z drugimi kombinacijami pa je vedno možno. Kakšne pa so te kombinacije – če je vprašanje širša logistika, so to lahko deleži v podjetjih – je to tema za ministra. Brez proračuna ne bo šlo, zanesljivo pa je ta II. tir v širšem, ne samo slovenskem interesu, tudi sosednjih držav. Mes upa, da lahko Slovenija v Evropi iztrži čim več.
Dušan Mes priznava, da je za SŽ škoda, da niso že v letu 2007 šle v logistični holding, ki je bil takrat predviden ali potem v zgodbi z Mehdornom. Misli, da bi bila ta zgodba zelo uspešna in da bi bil holding danes eden večjih igralcev v regiji. Verjetno bi bilo to eno največjih ali pa največje slovensko podjetje. In po njegovi oceni tudi skoraj največ vredno.
