Tudi lani neto uvozniki električne energije

Električna energija je eden temeljnih virov življenja. Brez nje bi se lahko poslovili od vseh elektronskih naprav, ki lajšajo naš vsakdanjik. Lani so vse slovenske elektrarne proizvedle 15,2 teravatne ure (TWh) električne energije, od tega so tri TWh pripadle Hrvaški zaradi polovičnega lastništva Nuklearne elektrarne Krško (Nek), kar pomeni, da so slovenski odjemalci prevzeli dobrih 12,2 TWh električne energije. Kljub eni rekordnih proizvodenj električne energije smo je v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS (Surs) porabili dva odstotka manj kot predlanskim. Slovenija je bila tudi lani njena neto uvoznica.

V Sloveniji največ električne energije proizvede Nek, vendar, kot rečeno, polovico proizvodnje odda v hrvaško omrežje. Sledijo hidroelektrarne, termoelektrarne in sončne elektrarne, pri vetrnih elektrarnah pa precej zaostajamo za državami EU, saj imamo le dve in smo komaj na začetku. Slovenija je lani zmanjšala tudi skupno energetsko odvisnost, in sicer z 51 na 47 odstotkov. Takšna odvisnost gre predvsem na račun uvoza nafte in naftnih derivatov.

Rekordna proizvodnja v hidroelektrarnah

Lansko hidrološko izjemno bogato leto je imelo pozitiven učinek tudi na proizvodnjo vseh slovenskih elektrarn na Dravi, Savi in Soči, ki so bile rekordne, saj so te v prenosno omrežje poslale 5794 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je bilo tretjino več kot leto prej. Zaradi takšnih razmer so hidroelektrarne načrtovano proizvodnjo presegle za dobrih 40 odstotkov, večina elektrarn pa je letne načrte dosegla že konec poletja ali na začetku jeseni.

Največ električne energije so proizvedli v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), ki upravlja osem HE in tri male HE. Dravske elektrarne so v omrežje posredovale 3896 GWh električne energije. DEM upravlja tudi štiri sončne elektrarne, ki so nameščene na hidroelektrarnah. Tudi hidroelektrarne na spodnji Savi, ki jih upravlja družba HESS, so lani dosegale rekorde. Proizvedle so 535 GWh električne energije in s tem presegle načrtovano proizvodnjo za 131,7 GWh oziroma za 33 odstotkov.

V Savskih elektrarnah Ljubljana (SEL) so letni načrt proizvodnje 310 GWh dosegli že 27. avgusta 2014, na koncu leta pa se je števec ustavil pri 479 GWh, kar pomeni, da je bila dosežena rekordna proizvodnja električne energije v vsej zgodovini Savskih elektrarn. Vse tri elektrarne Savskih elektrarn, in sicer HE Moste, HE Medvode in HE Mavčiče, so za več kot 30 odstotkov presegle dosedanje rekordne proizvodnje. Ker je bila lani vodnatost nadpovprečna, je bil proizvodni načrt presežen v vseh mesecih razen oktobra, ki je bil nekoliko bolj suh. V malih hidroelektrarnah je skupna proizvodnja električne energije znašala 1752 MWh, petino več od načrtovane. Sončne elektrarne, ki jih ima SEL, so proizvedle 596 MWh električne energije, kar je sedem odstotkov pod načrtovano proizvodnjo. Razlog je v obilici dežja in manj sonca.

Manj elektrike iz termoelektrarn

Rekordno količino električne energije, 70,1 GWh, so v distribucijsko omrežje oddale Gorenjske elektrarne, ki jo pridobivajo iz malih hidroelektrarn in iz že 19 sončnih elektrarn. V zadnjih na leto proizvedejo okvirno 3,4 GWh električne energije, odvisno od letnega osončenja.

Za približno 50 odstotkov so proizvodne načrte presegli tudi v Soških elektrarnah Nova Gorica (SENG). Njenih pet velikih elektran, črpalna HE Avče in več malih HE je proizvedlo največ električne energije, odkar izkoriščajo vodne potenciale reke Soče.

Večja proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah je vplivala na manjšo proizvodnjo od načrtovane v Termoelektrarni Šoštanj, ki je v omrežje oddala 2778 GWh električne energije, kar je bilo dobro petino manj kot leta 2013 in tudi skoraj četrtino manj od prvotnih načrtov. Ker Termoelektrarna Trbovlje lani večji del leta ni obratovala in je od novembra lani v redni likvidaciji, je proizvedla le 117 GWh električne energije, kar je veliko manj kot v letu 2013, ko je njena proizvodnja dosegla 481,7 GWh.

Največ energije za ogrevanje

Povprečno slovensko gospodinjstvo naj bi po podatkih Statističnega urada RS vsak mesec porabilo od 290 do 330 kWh (kilovatnih ur), za kar je bilo treba odšteti približno 50 evrov na mesec. Poraba elektrike je veliko manjša v stanovanjih kot v hišah. Ponudniki električne energije poskušajo z akcijami potrošnikom ponuditi čim nižjo ceno, k manjši porabi pa lahko prispevajo tudi uporabniki sami z bolj ekonomično porabo.

Absolutno največ (okoli 66 odstotkov) električne energije gospodinjstva porabijo za ogrevanje. Prevladujejo električne peči, električni radiatorji, grelniki tople sanitarne vode itd. Njihova poraba je največja pozimi, ko nadomeščajo centralno ali drugo obliko ogrevanja. Med požrešnejše naprave spadajo zamrzovalne skrinje, hladilniki in pralni stroji. Za razsvetljavo prostorov povprečno gospodinjstvo porabi 15 odstotkov električne energije.