Tiskane izdaje
Zdravstveni sektor v Sloveniji ima v zadnjih letih kar veliko težav. Te je mogoče reševati tudi s specifičnim področnim standardom, ki je namenjen organizacijam zdravstvene oskrbe. Gre za standard SIST EN 15224, ki je namenjen zagotavljanju varnosti pacientov in obvladovanju tveganj v zdravstvenih ustanovah ter prinaša dodano vrednost v sistem vodenja kakovosti v zdravstvu.
Radivoje Pribaković Brinovec, doktor medicine in izvedenec medicinske stroke pri ocenjevanju in certificiranju medicinskih pripomočkov pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ), iz svoje prakse presojevalca sistemov vodenja kakovosti v zdravstvenih zavodih pove, da se raven kakovosti v zdravstvu lahko dvigne le s sistemskimi pristopi in orodji, in sicer z uvedbo standardov kakovosti ter rednim preverjanjem njihove uspešnosti in učinkovitosti. Eden najpomembnejših elementov sistemov vodenja kakovosti so angažirani zaposleni v zdravstvenih zavodih, ki so ključni za dobro delovanje sistema vodenja kakovosti in posledično varno obravnavo pacientov.
Standard SIST EN 15224:2012 (Zdravstvene storitve – Sistemi vodenja kakovosti) je samostojen standard, ki vključuje vse zahteve standarda SIST EN ISO 9001:2008 ter jih dopolnjuje in interpretira skladno s koncepti zdravja, zdravstvenega varstva in kakovosti v zdravstvu.
»Ta standard lahko uporabljamo na vseh ravneh zdravstvenega varstva in v vseh tipih zdravstvenih organizacij, kot so zdravstveni domovi, splošne, specialne in negovalne bolnišnice, univerzitetne klinike, samostojne ambulante, skupinske prakse, ustanove javnega zdravja in tako dalje,« pojasnjuje Radivoje Pribaković Brinovec in dodaja, da s tem standardom zdravstvena organizacija lahko vzpostavi uspešen in učinkovit sistem obvladovanja kliničnih procesov, v katerih pacient nastopa kot najpomembnejša oseba, okoli katere je zgrajena kakovostna zdravstvena obravnava.
Najpomembnejša je osredotočenost na paciente
Eden ključnih elementov tega standarda je osredotočenost na odjemalce. Naloga vsake (zdravstvene) organizacije je prepoznati, kdo so njeni odjemalci in kakšne so njihove zahteve. V zdravstvenem varstvu je najpomembnejši odjemalec pacient in zato morajo biti zdravstvene storitve načrtovane in izvajane tako, da uspešno izpolnjujejo pacientove potrebe.
»Standard SIST EN 15224:2012 izhaja iz predpostavke, da če želimo meriti in vrednotiti kakovost v zdravstvu, je treba identificirati in definirati zahteve za kakovost ter karakteristike kakovosti kliničnih procesov. Na tej podlagi organizacija določa cilje kakovosti za vsak posamezen proces in/ali posamezno organizacijsko enoto. Pri ocenjevanju doseganja ciljev kakovosti in uspešnosti obravnave zdravstvena organizacija razvija in uporablja kazalnike kakovosti za vsako posamezno karakteristiko kakovosti,« razlaga Radivoje Pribaković Brinovec.
Dodaja, da standard SIST EN 15224:2012 prepoznava več vrst procesov v zdravstvenih organizacijah, in sicer klinične, raziskovalne, izobraževalne, vodstvene in procese za zagotavljanje virov, vendar se v nadaljevanju osredotoča predvsem na klinične procese in upravljanje tveganj. Klinični proces vključuje vse aktivnosti zdravstvene obravnave pacienta z določenim zdravstvenim problemom, vključno z interakcijami med pacientom in zdravstvenim osebjem, od začetka do konca obravnave.
Enajst karakteristik
• ustrezna, pravilna oskrba (ang. »appropriate, correct care«)
• razpoložljivost (ang. »availability«)
• neprekinjenost zdravstvene oskrbe (ang. »continuity of care«)
• uspešnost (ang. »effectiveness«)
• učinkovitost (ang. »efficiency«)
• pravičnost (ang. »equity«)
• na dokazih/znanju temelječa zdravstvena oskrba (ang. »evidence/knowledge based care«)
• na pacienta osredotočena zdravstvena oskrba, vključuje telesno, psihološko in socialno integriteto (ang. »patient centred care«)
• vključenost pacienta (ang. »patient involvement«)
• varnost pacienta (ang. »patient safety«)
• pravočasnost/dostopnost (ang. »timeliness/accessibility«)
Pribaković Brinovec natančneje opiše vsako od omenjenih karakteristik. Tako ustrezna, pravilna oskrba zajema diagnostične in terapevtske postopke glede na izražene in dejanske potrebe pacienta. Podlaga za oceno potreb so anamneza, pregled in diagnostični postopki. V procesu presojanja ugotavljamo, ali zdravnik skupaj s pacientom pripravlja načrt zdravljenja, ali so postopki skladni z dokumentacijo sistema kakovosti ter ali organizacija sistematično analizira procese in izide zdravljenja.
Razpoložljivost/dostopnost pomeni, da so zdravstvene storitve (v javnem zdravstvenem sistemu) dostopne ne glede na plačilo, vrsto izvajalca, zdravstveno pismenost pacienta idr. Pri presojanju ugotavljamo, ali so prisotne sistemske ali organizacijske ovire pri dostopnosti.
Neprekinjenost zdravstvene oskrbe pomeni zaporedje povezanih storitev od napotitve prek zdravljenja do rehabilitacije, ne glede na prehajanje pacienta med ravnmi (primarna, sekundarna/terciarna) zdravstvenega varstva. Pri presoji nas zanima, ali osebni zdravnik komunicira/izmenjuje podatke o pacientu s specialistom in obratno – ali pacient ob odpustu prejme ustrezna navodila za domačo oskrbo, ali so pacientov osebni zdravnik/patronažna sestra/socialna služba ustrezno in pravočasno obveščeni o obravnavi, o odpustu, o navodilih za zdravljenje v domačem okolju.
Sistematična uporaba znanstvenih dokazov
Uspešnost pomeni, da z aktivnostmi dosegamo pričakovane pozitivne izide (delamo prave stvari na pravi način). Uspešnost ocenjujemo s sistematičnim analiziranjem procesov in izidov zdravljenja. Učinkovitost pomeni razmerje med izidi in porabljenimi viri. V procesu presojanja ugotavljamo, ali ima organizacija vzpostavljen sistem vrednotenja procesov in izidov glede na porabo virov.
Pravičnost pomeni, da so pacienti z enakimi potrebami obravnavani enako, ne glede na njihove osebne okoliščine. Pravičnost je v zvezi z dostopnostjo pomemben korektiv pri zmanjševanju neenakosti v zdravju. Pri presoji nas zanima, ali so procesi in izidi zdravljenja ovrednoteni tudi z vidika pravičnosti, pojasnjuje Pribaković Brinovec iz SIQ.
Na dokazih/znanju temelječo zdravstveno oskrbo razumemo kot sistematično uporabo znanstvenih dokazov, kliničnih izkušenj in dobrih praks v obravnavi pacientov. Pri presojanju ugotavljamo, ali ima organizacija vzpostavljen sistem za implementiranje kliničnih smernic in kliničnih poti, ali spremlja usposobljenost osebja, ali sistematično analizira procese in izide zdravljenja.
Na pacienta osredotočena zdravstvena oskrba pomeni, da organizacija sprejme pacienta kot najpomembnejšega odjemalca njenih storitev. Presojamo, ali so vzpostavljeni pogoji za informiran pristanek pacientov, ali so pacienti seznanjeni s svojimi pravicami, s procesom obravnave, načrtom zdravljenja in bolnišničnim redom. Ali je način komuniciranja s pacienti, vključno z načinom ugotavljanja njihovih potreb, jasen, ali pacient ob odpustu prejme navodila za domov. Ta karakteristika je povezana tudi s karakteristiko neprekinjenosti zdravstvene oskrbe.
Analiza in načrt
Pravočasnost/dostopnost pomeni, da zdravstvene storitve izvedemo v najkrajšem mogočem času. Odločitev o tem mora temeljiti na potrebah pacienta in resnosti stanja, in ne na primer na socialnem položaju pacienta. Presojamo, ali je vzpostavljen sistem naročanja, ali je ta sistem pravičen, ali je bila napotitev ustrezna, ali merimo in analiziramo čakalne čase na sprejem/pregled/diagnostične in terapevtske postopke/odpust, pojasnjuje Radivoje Pribaković Brinovec.
Nekaj zdravstvenim zavodom v Sloveniji je SIQ že podelil certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu SIST EN 15224:2012.
