Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo bo iz predloga novele energetskega zakona umaknilo možnost uvedbe prednostnega dispečiranja elektrike iz Teša 6, je izjavil minister Peter Gašperšič. Nekateri v energetiki znova predlagajo združevanje dveh energetskih stebrov.
Po sestanku s predstavniki ministrstva za finance, Slovenskega državnega holdinga (SDH), Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Elesa je Gašperšič opozoril na pričakovanje predsednika vlade Mira Cerarja, da je treba poiskati alternativne rešitve prednostnemu dispečiranju. Rešitve bodo po besedah predsednice uprave SDH Lidie Glavina poiskali v mesecu ali dveh, skupaj z energetskimi družbami. Kakšne bi lahko bile, pa ne Gašperšič ne Glavinova nista želela odgovarjati.
Optimizem za banke
Na sestanku je bil predstavnik HSE po naših podatkih optimističen: Teš 6 je imel januarja skoraj 10 milijonov evrov dobička, finančno bo skupina HSE trdna še dve leti. V največjem energetskem stebru sicer niso zadovoljni, da je prednostno dispečiranje postalo politično in ne strokovno vprašanje.
Med argumente, zakaj bi se morali pogovarjati drugače, uvrščajo to, da HSE z davki in prispevki v državno blagajno vsako leto prispeva več kot 50 milijonov evrov (podpora bi znašala največ 25 milijonov evrov na leto), poleg tega zgolj za to, da jamči za 440 milijonov evrov posojila, plačajo šest milijonov evrov na leto.
Opozarjajo tudi, da v Sloveniji za podporo obnovljivih virov plačamo 170 milijonov evrov na leto, čeprav ti proizvedejo le štiri odstotke elektrike. Naložba v verigo hidroelektrarn na spodnji Savi je stala 800 milijonov evrov, vračala pa se bo 40 let. Naložba v verigo na srednji Savi, vsi stroški bi menda presegli dve milijardi evrov pa bi se vračala kar 70 let. Obe verigi pa bi proizvedli manj elektrike kot Teš 6.
Drugi pravijo, da v HSE morajo biti optimistični zaradi bank, realno pa bodo brez podpore za Teš 6 lahko prebrodili eno leto, več ne. Padel je tudi predlog, da bi SDH preprosto vzel iz polne malhe Gen energije in to dodal v prazno malho HSE. Vendar se v SDH menda nočejo nikomur zameriti.
Greenpeace še v dvomih
»To je zelo pomemben korak, zdaj pa je treba pokazati, da je to znak nove vladne usmeritve. Morda smo se začasno izognili dodatnemu prispevku za Teš na položnicah, a dokler bodo delovale termoelektrarne, bomo račun za premog še naprej plačevali z našim denarjem, slabšim zdravjem in tveganju naše prihodnosti. Termoelektrarne je treba začeti zapirati, premog pa pustiti v zemlji,« pravi Dejan Savić.Od vlade pričakujejo prenovo energetske politike, kjer bo v skladu s cilji Pariškega sporazuma predvideno opuščanje fosilnih goriv, opustitev kurjenja premoga najkasneje do leta 2030. Hkrati je treba izvajati intenziven prehod na obnovljive vire energije kot so sončne in vetrne elektrarne. Energetski zakon, ki je še vedno v obravnavi do 7. marca, je priložnost, da vlada pokaže, da je opustitev subvencioniranja premoga znak nove smeri energetske politike.
»Zato vlado pozivamo, da naj omogoči več sto tisoč prebivalcem Slovenije samooskrbo z obnovljivimi viri energije. Z odpravo obstoječih omejitev v energetskem zakonu lahko namreč omogoči, da bodo lahko ljudje na svojih strehah ali na bolj oddaljenih primernih površinah na ekonomsko vzdržen način (skupnostno) izkoriščali obnovljive vire v našem okolju,« še pravi Savić.
