Tiskane izdaje
V Neku z lastno ceno, ki jim jo plačujeta oba lastnika, Gen energija in Hrvatska elektroprivreda (HEP), krijejo stroške obratovanja, tudi remontne. Pred visokimi vlaganji v posodobitev opreme v luči podaljšanja obratovanja Neka za 20 let do leta 2043 in pred varnostnimi posodobitvami po jedrski nesreči leta 2011 na Japonskem je lastna cena leta 2008 znašala dobrih 26 evrov za megavatno uro.
V letu 2013 je poskočila na 38 evrov, leta 2014 je dosegla dobrih 32 evrov, lani pa je s 30 evri dosegla raven, ki so jo v Krškem še leta 2014 napovedovali za obdobje po letu 2020 oziroma po koncu velikih vlaganj v kompleks prvega jedrskega bloka.
»Letos bo lastna cena pod 30 evri za megavatno uro. Naslednje leto bo znatno nižja, med 26 in 27 evri,« je dejal predsednik uprave Neka Stane Rožman.
Cene padajo že osem let
Glede na trenutno situacijo na trgu z električno energijo so cilj v Krškem določili skupaj z obema lastnikoma: »Zadnjih osem let cene na trgu vztrajno padajo zaradi gospodarske krize. Močan je vpliv obnovljivih virov, predvsem nemških. Danes je tržna cena na meji konkurenčnosti številnih proizvodnih objektov, tudi v Sloveniji. Nek je še vedno eden tistih, ki lastnikoma zagotavlja gospodarnost, in ostajamo generatorji profitne dejavnosti. K nam lahko prištejemo le še nekaj hidroelektrarn. Dolgoročne pogodbe na trgu se vrtijo okoli 40 evrov za megavatno uro ali nižje. Za obratovanje to pomeni, da se določena dinamika na investicijskem delu spreminja. A ne na škodo jedrske varnosti ali stabilnosti obratovanja.«
Medtem ko je član uprave Neka Hrvoje Perharić stroške letošnjega remonta, ki se začne 1. oktobra in bo trajal 30 dni, ocenil na 20 milijonov evrov, so ti ob remontu pred letom in pol znašali 30 milijonov evrov: »Določeni posegi se bodo po novem razvlekli na dva, morda tri remonte.«
Program nadgradnje varnosti, ki bo zaključen leta 2020, dodatnih zamud z naslova financiranja ne bo utrpel. A upočasnitev nastaja zaradi sistema javnega naročanja.
»Zakon o javnem naročanju vsakemu ponudniku, če je kvalificiran ali ne, omogoča, da se prijavi na razpis in pritoži. Druga težava je ta, da se skozi revizijske postopke odločanje o tehnično-strokovnih zadevah seli iz Neka. To je do konca sporno in nesprejemljivo. Nek nosi odgovornost, mi smo tisti, ki bomo sprejemali strokovne odločitve. Smo na kritični točki. Imeli smo nekaj poskusov, da se Nek izvzame iz sistema javnega naročanja, kar bi se brez težav lahko storilo. Pri tem smo bili neuspešni,« navaja Rožman: »V številnih primerih smo zelo, včasih celo pretirano vzorni.«
