V preiskavi o Tešu 6 je začelo postajati sumljivo

Od tega, da se Teša 6 ni dalo ustaviti, do tega, da bi ga bili morali.

Objavljeno
21. januar 2016 18.22
Teš
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Predsednik preiskovalne komisije o politični odgovornosti za projekt Teš 6 Matjaž Hanžek pravi, da si še ne upa postavljati sklepov, vendar postaja zasliševanje prič sumljivo. Ves februar nameravajo zasliševati direktorje Teša.

Nekdanji finančni minister Franc Križanič – prej, od konca leta 2008 do jeseni 2011, je bil direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete in je med drugim za Teš izdelal študijo o primernosti naložbe v šesti blok, bil pa je tudi v nadzornem svetu HSE, ki je lastnik Teša, ta pa je potrdil investicijski projekt – je preiskovalni komisiji povedal, da so povečanje moči Teša 6 s 450 na 600 megavatov predlagali strokovnjaki in da to ni bil političen predlog.

O ceni premoga iz Premogovnika Velenje (PV), ki naj bi znašala 2,25 evra na gigajoul, a je še vedno na ravni 2,90 evra, je Križanič dejal, da je za premogovnik zelo pomembna ekonomija obsega, ker ima visoke fiksne stroške. Ob tem je poudaril, da bi PV lahko dosegel nižjo ceno, vendar bi moral vlagati v mlade in tehnološki razvoj, tudi v nov vhodni jašek.

Na delno odprti seji komisije je Franc Žlahtič, ki je deloval na Elektroinštitutu Milan Vidmar, bil vodja sektorja za preskrbo z energijo na pristojnem ministrstvu in bil član sveta agencije za energijo, povedal, da so se med trajanjem projekta razmere močno spreminjale. Poviševale so se cene investicijske opreme, kar se je preneslo v cene energentov, povpraševanje po investicijski opremi se je v svetu povečevalo, manjše naprave pa so bile precej dražje od večjih.

Na vprašanje Dela, ali je bila vsaj po začetku krize, v letih 2009 in 2010, možnost za ustavitev projekta Teša 6, je Žlahtič odgovoril, da za to ni bilo pravih argumentov. Če bi projekt ustavili, bi morali imeti pripravljen podobno velik drug projekt, alternativa pa sta bila dva plinska bloka z močjo 400 megavatov, ki bi proizvajala še dražjo elektriko. Žlahtič še pravi, da bi bila nacionalna škoda, če Teša 6 ne bi zgradili, saj bi elektroenergetski sistem v Sloveniji razpadel, uvoz elektrike bi se povečal, cene pa bi se povišale. Druga stvar pa je, kako so projekt vodili.

Matjaž Hanžek pravi, da so po tem zaslišanju bolj optimistični: »Stvari so se začele zapletati, to smo čakali.« Vodilni PV so zatrdili, da z nobeno modernizacijo ne bi znižali cene premoga, zdaj pa priče pravijo, da bi to šlo. Različni so tudi izvodi energetskega dovoljenja. »Ne upam si še postavljati sklepov, vendar je začelo vse skupaj postajati sumljivo,« je za Delo povedal Hanžek.

Predsednik komisije je še prepričan, da je bilo leta 2009, zlasti 2010., dovolj jasnih signalov, da je cena Teša 6 napihnjena, da je tudi okoljsko sporen in da bi zato takrat lahko projekt vsaj zamrznili. Tu v glavnem tiči tudi politična odgovornost za projekt. Preiskovalna komisija bo to potrjevala še z vrsto zaslišanj, ves februar bodo projekt pojasnjevali še direktorji Teša.