Tiskane izdaje
Ljubljana – Za investiranje v Sloveniji se odloča vse več tujih podjetij, svoje kapacitete širijo tudi tukajšnje družbe. Pri zagotavljanju lokacij za podjetja pa se pojavlja več težav, od visokih cen, premajhnih zemljišč do neurejenosti poslovnih con. »Opazno je pomanjkanje urejenih con, ki bi se približale željam in potrebam potencialnih tujih in domačih investitorjev,« ugotavljajo na agenciji Spirit.
Investitorji se pri iskanju lokacije za nove poslovne prostore ukvarjajo z vrsto težav; pomanjkanjem prostora, dolgotrajnimi postopki, visoko ceno, nepreglednostjo informacij. Kako torej zagotoviti, da bo Slovenija zainteresiranim investitorjem sposobna zagotoviti lokacijo?
Baza podatkov na portalu Invest Slovenia, namenjena potencialnim investitorjem, ponuja 175 poslovnih con. Od tega so le tri večje od 100 hektarov – kolikor približno potrebuje Magna za predvideno tovarno avtomobilov v Hočah –, in sicer poslovno-proizvodna cona Tezno Maribor, tehnološko razvojno industrijsko središče Kanižarica in gospodarska cona Ptuj. »Te tri cone so pravzaprav že polno zasedene,« pravijo na Spiritu. Poslovne in industrijske cone, ki so v bližini prometnih poti, so večinoma že precej zasedene, dodajo: »Večinoma so tudi cene dokaj visoke, predvsem če jih primerjamo s sosednjimi konkurenčnimi državami. Obstaja tudi kar nekaj con, ki niso ustrezno urejene, hkrati pa so cene zemljišč v njih zelo visoke.«
Tudi Žiga Fišer iz Slovensko-nemške gospodarske zbornice kot eno večjih težav za tuje investitorje v Sloveniji izpostavlja ceno zemljišč. Ko je Yaskawa v Ribnici, kjer ima zdaj svoje prostore, želela zgraditi novo tovarno robotov, bi morala za zemljišča plačati izjemno visoko ceno, medtem ko je bila cena v Kočevju primerna.
Poudarja tudi, da v Sloveniji ni enotnega naslova, kjer bi investitorji dobili vse informacije glede lokacije: »Nemške zvezne dežele imajo agencije, ki imajo pregled nad vsemi zemljišči, ki so na voljo, njihovo ceno, lastništvom. Nemčija je prijaznejša do tujih investicij.«
Tudi namestnica direktorja Advantage Austria Ljubljana Eva Pfurtscheller poudarja, da se avstrijski investitorji pri iskanju lokacij srečujejo z različnimi težavami, najbolj pogosta pa je nepreglednost informacij: »Problem, ki ga niso vajeni iz Avstrije, je tudi nejasna pristojnost uradov. Pri iskanju lokacije je treba upoštevati tudi različne pogoje glede na regijo: kakšne so davčne ugodnosti za investitorja, subvencije za zemljišče, stroški nakupa, subvencije pri zaposlitvi delavcev.«
Spirit: Ni pomembno
Zato bi bilo verjetno bolj smiselno razmisliti o revitalizaciji tako imenovanih con brownfield in o vzpostavitvi treh do petih večjih con ob avtocestnem in železniškem križu, kjer bi bila industrija bolj skoncentrirana.
Prostorska zakonodaja
Tudi župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin predlaga, da novi zakon opredeli investicije posebnega pomena z vidika lokalnega okolja, da bi občine imele možnost po hitrem postopku kmetijska zemljišča spremeniti v zazidljiva in po potrebi razlastniniti lastnike. Pa tudi sicer prostorska zakonodaja ne daje dovolj fleksibilnosti, da bi lahko hitreje širili območja stavbnih zemljišč, ki so namenjena industrijski gradnji, na denimo drugo kategorijo kmetijskih zemljišč oziroma, če gre res za strateško pomembno investicijo na lokalni ravni, tudi na prvo kategorijo. Velika težava je tako pomanjkanje prostora za gradnjo novih poslovnih con, opozarja Beočanin.
Ajdovščina, ki je med bolj aktivnimi občinami pri privabljanju investitorjev, tem med ostalimi ugodnostmi ponuja stoodstotne subvencije na kupnino za stavbna zemljišča. Investitor torej dobi zemljišče brezplačno, če odpre dovolj delovnih mest. »Zelo si prizadevamo, da imamo vzpostavljene pogoje že pred prihodom investitorjev, torej da imamo v lasti zemljišče, ki ga lahko po hitrem postopku prodamo oziroma subvencioniramo. To je zelo pomembno, saj so postopki pridobivanja zemljišč zelo dolgotrajni. Investitorji pa si želijo, da lahko z novo investicijo čim prej začnejo,« meni Beočanin.
Občina Kočevje je tako že pred pogovori z Yaskawo imela v lasti zemljišče. Kočevje zdaj spreminja prostorski načrt, da japonskemu podjetju zagotovijo dodatnih 4,5 hektara zemljišč. Župan Kočevja Vladimir Prebilič hvali sodelovanje z ministrstvi, a postopki niso v prid investitorjem: »Postopki so zelo zahtevni, dolgotrajni in skoraj nerazumljivi tujemu vlagatelju.« Tudi če vsi postopki tečejo gladko, spremembe prostorskega načrta za greenfield investicijo trajajo okoli osem mesecev. »To pa je lahko predolgo obdobje za realizacijo investicij, ki so praviloma vezane na dogajanje na globalnem trgu in investitor mora v kratkem času povpraševanja po produktih hitro in učinkovito zapolniti. Če jih ne on, jih seveda konkurenca,« dodaja Prebilič.
Po njegovem mnenju bi bilo treba oblikovati medresorsko komisijo, ki bi povezala vse najpomembnejše deležnike na področju okoljevarstvenih in drugih dovoljenj, vključevala bi tudi lokalne skupnosti. Investitor bi na taki vstopni točki imel vse potrebno za samo realizacijo investicije, praktično gradbeno dovoljenje.
»Stališče ministrstev do obrtnih in industrijskih con potrebuje bolj proaktivno razmišljanje, saj drža – če ima neko okolje cono še nezapolnjeno, ne potrebuje nove – ni prava. V Kočevju imamo investitorja, ki zaradi panoge ne more popolniti cone, saj potrebuje bistveno večje površine, ki pa jih nasproti ministrstev s prej omenjenim stališčem ni mogoče vzpostavljati,« meni Prebilič in dodaja, da bi ministrstva morala imeti več posluha za lokalne skupnosti.
