Tiskane izdaje
Kot je svojo odločitev utemeljil nadzorni svet, je bil delovni proces na skladu moten, saj »prihaja do zaostankov pri obdelavi prispelih vlog, pristojne institucije so ugotovile več kršitev, medsebojni odnosi med zaposlenimi in vodstvom niso bili na nivoju, ki bi dolgoročno omogočal učinkovito delo«.
Pestro od vsega začetka
Že dalj časa je znano, da na skladu vre, o konfliktih in nepravilnostih je govora, odkar je Ziherl pred dvema letoma zasedel najvišjii stolček. Sporen je bil že sam postopek izbire. Kot je lani ob razkritju anonimke zapisala Mladina, se je Ziherl, nekdanji poslanec SDS, povzpel na vodilno mesto šele v tretjem poskusu. Prva dva razpisa, na katera se je znova prijavil tudi prejšnji direktor sklada Franc Beravs (ki je imel po informacijah naših virov hišo zgledno urejeno in učinkovito organizirano), je vlada razveljavila, v tretje pa se Beravs ni več prijavil, Ziherl, ki bojda ni imel najboljših referenc, pa je bil potrjen po hitrem postopku. Šibko strokovnost naj bi po pripovedovanju zaposlenih poskušal nadoknaditi z avtoritarnim načinom vodenja in uvajanjem organizacijskih in kadrovskih sprememb. Ziherl je tedaj nezadovoljstvo zaposlenih, izraženo v anonimki, zavrnil, češ, da je nekomu stopil na žulj. Nekateri naši viri pa ob tem vedo povedati, da je Ziherl upravičeno poskušal narediti kadrovsko čistko in presekati povsem določeno klientelistično navezo. A mu to ni uspelo.
Medijsko najbolj izpostavljena je bila Ziherlova mesarska afera. Za božič leta 2013 je z denarjem sklada pri strankarskem mesarju kupil za skoraj 3000 evrov salam in klobas in jih razdelil med zaposlene. Nato je vračilo denarja - po 40 evrov na osebo - terjal od zaposlenih. Ko je izvedel, da so ga prijavili, je vdrl v računalnike zaposlenih, da bi odkril krivca. KPK je med drugim preučevala tudi nedovoljeno sprejemanje daril, da je namreč potoval v tujino na račun podjetja, ki je dobilo subvencijo sklada. Epiloga še ni, v ustnem izročilu pa je tovrstnih zgodb še več.
Inšpekcije so našle marsikaj
Kljub očitkom nadzorni svet Eko sklada, ki ga vodi generalna direktorica direktorata za prostor na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte, vse doslej ni ukrepal, ker je čakal na zaključke preiskav. Kot nam je povedala Boltetova, je bilo v zadnjem času na skladu več inšpekcijskih pregledov, v katerih so ugotovili številne nepravilnosti, med drugim nenamensko porabo sredstev, sprejemanje daril, nepravilnosti pri zaposlovanju, šikaniranje zaposlenih na delovnem mestu (na prijavo zaposlenih), napake v pravilnikih zaradi nepoznavanja vsebine in upravnih postopkov. Ziherlov zagovor in njegova pravna mnenja kot odziv na posamezne očitke nadzornikov nikakor niso prepričali.
Kršitev je bilo sicer več kot dovolj, ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen (z Ziherlom je bila sicer že dalj časa nezadovoljna) pa je prekipelo predvsem zaradi direktorjeve izjave, da bo Eko sklad odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev za degradirana območja začel izdajati šele septembra. Taka poteza se zdi vsem, ki so kakor koli povezani z gradbeništvom, nesprejemljiva in neresna. Spomladi so namreč tako gradbena operativa kot lastniki objektov in proizvajalci vgradnih materialov, pohištva in aparatov težko čakali skladove razpise za nepovratne spodbude in ugodne kredite za povečanje energetske učinkovitosti stavb, a so bili glavni razpisi objavljeni šele konec aprila, na degradiranih območjih pa celo v začetku junija. Razpisi so letos zamujali. Po besedah Boltetove je bilo to zaradi spleta okoliščin. Zamud pač ni mogoče obesiti direktorju sklada, a zagotovo bi z boljšo organizacijo dela postopek lahko pospešil. Vsekakor pa je nesprejemljiva Ziherlova odločitev, da bo vloge iz razpisa za degradirana območja začel obdelovati šele septembra, po dokončanju aprilskih razpisov. Vloge bi morali reševati vzporedno, pravi Boltetova.
Postopki bodo hitrejši
Ziherla bo do imenovanja novega direktorja, a za največ 90 dni, nasledil dosedanji nadzornik Hinko Šolinc. Za ta čas bo njegova nadzorniška funkcija zamrznjena. Načeloma bi morala »vskočiti« predsednica nadzornega sveta, a je zaradi obsežnih obveznosti z vodenjem direktorata za okolje to mesto prepustila Šolincu.
In kaj konkretno bo uporabnikom prinesla zamenjava? Vzdušje in delo na Eko skladu naj bi se normaliziralo, zaposleni se bodo lahko bolj učinkovito posvetili delu, postopki se bodo pospešili, obravnava vlog bo postala ena od prioritetnih nalog sklada - tako, kot mora biti.emoteno in da bo obravnava prispelih vlog ena od prioritetnih nalog Eko sklada.
