Vlada se pri drugem tiru (še) ne ustavlja

Višje cestnine za tovornjake med Koprom in Ljubljano, na ljubljanski obvoznici in med Trojanami in Šentrupertom.

Objavljeno
12. maj 2017 16.15
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Ljubljana − Cestnine za težje tovornjake se bodo v primeru, da se bodo priprave na gradnjo nove proge med Divačo in Koprom le začele, na primorski avtocesti med Luko Koper in Ljubljano ter na ljubljanskem obroču povišale za 15 odstotkov, na odseku štajerske avtoceste med Trojanami in Šentrupertom pa za pet odstotkov.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leban je pojasnil, da je ustrezna evropska komisija tako rekoč brez razprave in pripomb takšno cestninsko politiko dovolila, zaračunavanje pa bi se predvidoma začelo − in, neuradno, verjetno trajalo četrt stoletja − sredi prihodnjega leta. Takrat bo na slovenskih štiripasovnicah za težji promet pač že uvedeno elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, brez ustavljanja.

Jure Leban je povedal, da so na ministrstvu dobili jasno navodilo predsednika vlade Mira Cerarja, da s polno paro nadaljujejo priprave na gradnjo tako imenovanega drugega tira med Koprom in Divačo. Državni sekretar upa, da vse to vidijo tudi akterji, ki še do ponedeljka, 15. maja, lahko zbirajo podpise za referendum o zakonu o 2TDK, o družbi, ki naj bi vodila gradnjo te proge. »Slovenija si zasluži«, da se projekt uresniči.

V sklopu vladnih aktivnosti je tudi priprava analize o prednostih, ki bi jih prinesla proga, tako da bi postopek pridobivanja finančnih sredstev lahko pravočasno stekel in da ne bi zamudili julijskega roka za prijavo na predvidoma četrt milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev.

Ne glede na v ponedeljek morebiti zbranih 2500 podpisov se bodo priprave nadaljevale. Če pa bodo pobudniki referenduma do zadnje junijske dekade vendarle zbrali 40.000 za referendum potrebnih podpisov in bo jeseni referendum, bo škoda, tako moralna z izgubo kredibilnosti v očeh tako posojilodajalcev kot zalednih držav kot finančna, ogromna. Poleg omenjene četrtine milijarde evrov bi v vodo padlo še najmanj tristo tisočakov vredno posojilo Evropske investicijske banke.