Preobrat: gradnja drugega tira 
že prihodnje leto?

Vlada bo z 20 milijoni evrov dokapitalizirala projektno družbo 2TDK. Javno-zasebno partnerstvo je pokopano.

Objavljeno
22. december 2016 17.10
Tiri na ranžirni postaji Polje - Zalog. Ljubljana, Slovenija 10.junija 2016. [Slovenske železnice,železnice,lokomotive,vlaki,tiri,železniški promet,motivi]
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Ljubljana - Prihodnje leto naj bi vendarle začeli pripravljalna dela za gradnjo drugega tira Divača-Koper. Vlada je danes odločila, da bo najpozneje do 7. februarja z 20 milijoni evrov dokapitalizirala projektno družbo 2TDK, kar bo omogočilo začetek razpisa za izbiro izvajalcev pripravljalnih del, ki naj bi se začela sredi leta.

Investicija v drugi tir bo nižja od milijarde evrov (brez DDV), obljublja minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Koliko natančno, na ministrstvu ne želijo podrobneje razpredati, ker ne bi radi preveč vplivali na potek razpisa. Z informacijami o pripravah na gradnjo ene strateško najpomembnejših naložb v državi je minister že seznanil tudi predstavnike koalicije.

Pri nižje ocenjeni vrednosti so upoštevali tudi optimizacijo nekaterih tehničnih rešitev. Pričakovane cene izvajalcev so namreč nižje kot ob pripravi investicijskega programa. Denar, ki ga je vlada danes namenila družbi 2TDK, je namenjen pripravljalnim delom. Zdaj menda pripravljajo razpisno dokumentacijo, spomladi bodo objavili razpis, poleti pa že izbrali izvajalca, ki naj bi za pripravljalna dela potreboval največ eno leto. Razpis za glavna dela naj bi objavili najpozneje leta 2018, izbrali le enega izvajalca. Ta bi gradil toliko časa, kolikor bo trajala gradnja najdaljšega osemkilometrskega predora.

Finančna konstrukcija za drugi tir (skoraj) pripravljena

Končno je bolj jasno, kakšna bi lahko bila finančna konstrukcija za pokritje naložbe, na podlagi katere bo Slovenija kandidirala za nepovratna sredstva v Bruslju. Država je za drugi tir (projektno dokumentacijo in odkup zemljišč) že namenila približno pet odstotkov sredstev - 55 milijonov evrov.

Približno 40 odstotkov naj bi bilo, po modelu, za katerega se ogrevajo na infrastrukturnem ministrstvu, neposrednih kapitalskih vložkov najmanj dveh držav. Po predvidevanju naj bi Slovenija in Madžarska prispevali vsaka po približno 200 milijonov evrov. Ni pa rečeno, da se k temu modelu ne bi pridružila še kakšna srednjeevropska država.

Približno četrtino sredstev naj bi pridobili z nepovratnimi evropskimi sredstvi, tudi že pridobljenimi. Preostalih 150 milijonov evrov pa namerava vlada pridobiti še iz dveh bruseljskih razpisov. Do 7. februarja se bo prijavila na mehanizem CEF za povezovanje Evrope, rezultat bo znan sredi prihodnjega leta, razpis kombiniranega mehanizma pa bo odprt sredi leta, rezultat pa znan konec leta 2017. Zadnjih 30 odstotkov finančne konstrukcije bodo sestavili s kreditom Evropske investicijske banke (EIB). Za poplačilo 300-milijonskega kredita želi država pridobiti poroštvo sklada EFSI, zanj pa naj bi po predvidevanju potrebovali približno 23 milijonov evrov na leto. Ta denar naj bi prispevali logistični operaterji, uporabnina za železnice in del cestnine, ki jo zdaj pobira Dars za tovornjake, ker bi del tovora s tovornjakov preusmerili na železnice.

Tudi za potnike, ne le tovor

Vlada je torej povsem opustila model javno-zasebnega partnerstva, na kar so jo strokovnjaki opozarjali dve leti. Tretji (rezervni) model je preoblikovanje 2TDK v nekakšen železniški Dars. Pomembna neuradna odločitev vlade je tudi, da Slovenija do morja ne bo gradila samo proge za tovorni, temveč zagotovo tudi za potniški promet.
Pri ocenjevanju vključevanja Madžarske v finančno konstrukcijo predstavniki ministrstva zagotavljajo, da z vstopom v 2TDK Madžarska ne bo dobila lastniškega deleža Luke Koper. Prav tako ne bi smela imeti nobene prednosti pred drugimi prevozniki na omenjenih tirih. Kakšne bodo pravice in dolžnosti vlagateljev v 2TDK, bo natančneje opredelil zakon, katerega osnutek je že pripravljen, vendar njegove podrobnosti še niso znane. Tudi zato, ker se o pogojih s sosedo še pogajajo.

V vladno proceduro naj bi prišel konec januarja, državni zbor pa naj bi ga sprejemal spomladi. Toda nekateri viri opozarjajo, da bi morala biti slovenska politika previdna, da 2TDK nekoč ne bi prevzel strateškega vpliva nad železnicami in Luko Koper, kar bi pomenilo, da bi obe družbi posredno dobili tujega solastnika. Prav tako opozarjajo, da je v Bruslju na voljo še zelo malo sredstev za slovenske načrte. Toda vlada je očitno pripravljena spreminjati prioritete in za drugi tir namenjati sredstva iz že pridobljenih nepovratnih sredstev.

Novi nadzorniki 2TDK

Predstavniki infrastrukturnega ministrstva in 2TDK se zato o vseh postopkih sestave finančne konstrukcije dogovarjajo s predstavniki evropske komisije, njenih tehničnih teles in EIB. Predvsem zato, da zagotovijo transparentnost in izpričajo resnost pri kandidiranju za evropska nepovratna sredstva.

Slovenski državni holding je danes imenoval nove člane nadzornega sveta 2TDK, vendar bodo sklep - in torej tudi imena - objavili šele jutri.