Tekma med zakonoma o drugem tiru

Predvideno kombiniranje različnih virov evropskih sredstev. KPK: Zakon presplošen in dopušča korupcijska tveganja.

čet, 30.03.2017, 11:22; spremenjen: 21:45

Emil Bandelj, predsednik zveze pomorskih prometnih agencij:

Primer: Ladja z 10.000 tonami premoga plača zdaj 3600 evrov pristojbin, z dodatno takso po zakonu, bo plačala 15.600 evrov.

Zlatan Čok, pomorski agent:

Če bo parlament izglasoval ta zakon, potem ne bo treba graditi drugega tira, saj ga nihče ne bo uporabljal. Dokaz - preprosta matematika in seštevek večjih stroškov za tovor prek koprskega pristanišča in primerjava s stroški prek drugih pristanišč. Prednost, ki jo ima koprsko pristanišče z dobro organizacijo in strokovnostjo, bo nepomembna.

Jože P. Damijan, ekonomist:

Za poplačevanje 265 milijonov evrov kredita in donosa na vloženi kapital Slovenije bi zadoščalo 24 milijonov evrov na leto. To pa je denar, za katerega ni treba prositi za pomoč drugih držav.

Ljubljana – Vladi je danes uspelo prvi vložiti predlog zakona o drugem tiru v državnozborski postopek. Najprej je kazalo, da bo nepovezani poslanec Andrej Čuš presenetil z alternativnim predlogom iz civilne družbe, vendar so ga službe državnega zbora pozvale k dopolnitvi vloge, zato je vlada zakon najprej potrdila in prehitela poslanca.

Današnje vlaganje dveh zakonov v državni zbor je bilo v službi političnega nastopa, saj bi civilna iniciativa s poslancem Andrejem Čušem ta zakon lahko vložila že kak dan prej.

Zakaj mora Slovenija zagotavljati donos Madžarski?

Zakaj mora vlaganje v drugi tir Sloveniji in Madžarski zagotoviti edinstven 4,5-odstotni donos? Zakaj Slovenija sama ne gradi ceneje? Kako bo zakon usklajen z možnostmi Luke Koper? Kako se bo vlada uskladila s civilno iniciativo? To so bila vprašanja ob današnjem nastopu ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pred novinarji s potrjenim zakonskim predlogom.

Minister Gašperšič je povedal, da se 2TDK šele s sprejetjem tega zakona lahko prijavi na razpis evropskih kombiniranih sredstev, ki bo potekel 14. julija. »Finančna konstrukcija je sestavljena iz treh ključnih elementov: kapitalski vložki, nepovratna evropska sredstva in kredit EIB s poroštvom Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Slovenija in Madžarska bosta prispevali po dvesto milijonov evrov v podjetje 2TDK, obe bosta deležni kapitalskega donosa, kot velja za vse investicijske projekte, ki jih izvaja Slovenija, to je 4,5-odstotkov na vloženi kapital,« je pojasnil. Podjetje 2TDK bo prihodke porabilo za povračilo posojila (300 milijonov evrov v EIB), za poplačilo donosov na kapital in vzdrževanje drugega tira.

»Glede priporočenega sodelovanja z Luko Koper in svetom za civilni nadzor projekta smo imeli že lani jeseni kar nekaj sestankov tudi na SDH, kjer je bilo pojasnjeno, da je Luka Koper pripravljena sodelovati v tem projektu. V Luko Koper v petek odhaja državni sekretar Jure Leben, v ponedeljek je predviden sestanek s predstavniki civilne iniciative. S slednjo je treba doseči skupni jezik tako, da bodo razumeli, zakaj predlagamo takšno rešitev, kot jo. In da to, kar so predlagali oni, ni izvedljivo. Saj je tudi s strani evropske komisije in EIB predvideno na ta način v samem razpisu za kombiniranje (»blending«) različnih virov evropskih sredstev. Tudi Junckerjev mehanizem predvideva sodelovanje več kapitalskih vlagateljev in tem usmeritvam dosledno sledimo z zakonom. Razpis za kombiniranje evropskih sredstev je pisan na kožo našemu zakonskemu predlogu,« je dejal minister Gašperšič in zavrnil možnost, da bi se ponovil Teš 6.

O nejasnostih zakona minister danes ni govoril. Največja je v razhajanju o tem, da naj bi Luka Koper s takso na pretovor prispevala deset milijonov, medtem ko so v Luki iz zapisanega o taksi izračunali, da gre za 18 milijonov. »Koncesijska pogodba nam ne omogoča sprejemati niti tisoč evrov, kaj šele deset milijonov evrov dodatnih obremenitev,« poudarjajo v Luki. Druga nejasnost je, ali bo evropska komisija dovolila povišati cestnino za tovornjake in avtobuse za sedem do deset odstotkov za dodatnih 11,4 milijona evrov. Tretja nejasnost je delež, ki naj bi ga za delovanje 2TDK zagotovili iz proračuna.

Za povečavo klikni na grafiko.

En tir za milijardo ali 683 milijonov?

Poleg vlade je svoj predlog zakona o istem tiru v parlamentarno proceduro vložil tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš. Vložil je predlog zakona, kot ga predlaga civilna iniciativa Svet za civilni nadzor projekta drugi tir. Civilna iniciativa ocenjuje, da je drugi tir mogoče zgraditi precej ceneje od vladnih izračunov. Medtem ko vlada ocenjuje vrednost projekta na milijardo evrov brez DDV, bi bilo po njihovem potrebno le 683 milijonov evrov. Z gradnjo vzporednih predorov, ki bi jih bilo mogoče v prihodnosti opremiti z železniškimi tiri, da bi naredili nastavke za dvotirno progo, bi gradnja stala 775 milijonov evrov, je pojasnil Jože P. Damijan iz sveta za civilni nadzor projekta drugi tir.

V tem se zavzemajo, da tuje države ne bi sodelovale pri gradnji nove proge. Madžarskih dvesto milijonov evrov ni kapitalski vložek, saj zakon predvideva, da je ta vložek po koncu koncesijskega obdobja treba Madžarski vrniti in zraven dati še donos, je opozoril Damijan: »Vlada se slepi, da ta vložek ne bo šel v javni dolg. Gre za posojilo, ki bo pomenilo povečanje javnega dolga.« Ker se Madžarska zadolžuje štirikrat dražje kot Slovenija, to za Slovenijo pomeni okoli 360 milijonov evrov višje stroške financiranja, kot če bi se sama zadolžila, je še dodal.

Neprimeren se mu zdi tudi način gradnje novega tira prek podjetja 2TDK, kjer dva zaposlena nimata izkušenj s tega področja, ampak bi projekt moral voditi bodisi Dars bodisi Slovenske železnice Infrastruktura.

Damijan je še pojasnil, da so z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo Juretom Lebnom dogovorjeni za sestanek prihodnji teden. Leben je namreč poklical svet za civilni nadzor, ker je vrh koalicije v sredo naložil ministrstvu, naj se z njimi uskladijo o zakonu o drugem tiru. »Težko rečem, ali bodo našli skupno rešitev. Vlada že več let dela v svoji smeri in je zelo težko, da bo svoj tanker obrnila v drugo smer.«

Vladi se ne mudi s sprejetjem zakona zaradi pridobivanja evropskih sredstev, ampak ker se je že prijavljala za evropska sredstva brez zakona in z nezaprto finančno konstrukcijo, je še dejal Damijan in dodal: »Mudi se ji samo zato, ker smo mi prvi vložili predlog zakona, medtem ko je vlada z njim mencala leto in pol.«

Državni zbor je Čuša danes pozval k dopolnitvi predloga zakona o drugem tiru, ker ne vključuje ocene finančnih posledic na druga javna finančna sredstva. Vložen vladni predlog zakona pa po oceni pristojnih izpolnjuje pogoje, je že pri poslancih in bo obravnavan prvi.

Odbor za infrastrukturo bo sicer odločal o obeh zakonih in šele potem bosta eden ali dva zakona posredovana na plenarno sejo. Povsem mogoče je, da bi oba zakona obravnavali tudi na isti seji v okviru iste točke dnevnega reda.

KPK opozarja na korupcijska tveganja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes ocenila, da je zakon normativno presplošen in zaradi te nedorečenosti dopušča nastanek korupcijskih tveganj. »Ker gre za enega pomembnejših zakonov s področja državnih investicij, postopek ne dopušča hitenja pri obravnavi, temveč zahteva kar največjo transparentnost in javno razpravo. Pri tem ne more biti odstopanj niti na račun pridobivanja finančnih sredstev EU.« Komisiji zakona niso posredovali v usklajevanje, čeprav se njegova vsebina nanaša na njeno delovno področje. Trije delovni dnevi niso zadoščali za proučitev tako pomembnega in obsežnega dokumenta. Vlada pa na današnji seji z več kot 80 točkami zagotovo ni imela časa, saj se je uradni del vladne seje zaključil v manj kot uri in pol.

Prijavi sovražni govor