Tiskane izdaje
Ker samo v ZDA prodajo približno 15.000 dronov na mesec, prodaja pa se hitro povečuje, morajo regulatorji poskrbeti za njihovo varno uporabo. Droni oziroma brezpilotni letalniki postajajo vse resnejša grožnja varnosti komercialnega letalstva, je opozorilo Mednarodno združenje za zračni promet (IATA).
Ne gre le za varnostna tveganja, na kar opozarjajo letalski strokovnjaki, ampak tudi za možnosti poseganja v človekove pravice, kot so posegi v zasebnost s prisluškovanjem in snemanjem iz zraka, zajemanje osebnih podatkov in podobno, na kar opozarjajo zagovorniki človekovih pravic.
Droni ne smejo ovirati letalskega prometa
Generalni direktor IATA Tony Tyler poudarja, da se nevarnost uporabe dronov povečuje, saj ljudje šele začenjajo odkrivati njihov potencial in možnosti uporabe, ta pa je izjemno zanimiva. »Tudi mene vznemirja možnost, da bi mi pico dostavil dron,« je Tyler prejšnji teden dejal na konferenci o letalstvu v Singapurju in dodal: »Droni bodo ostali, a ne moremo dovoliti, da bi postali ovira ali grožnja varnosti komercialnega letalstva.« Združenje je zato pozvalo k določanju pravil, še preden se zgodijo resnejši incidenti.
Center za študij dronov na newyorškem kolidžu Bard je od decembra 2013 do septembra 2015 v ameriškem zračnem prostoru zaznal 921 incidentov, ki so vključevali brezpilotni letalnik in letalo s pilotom, od tega so 36 odstotkov incidentov so označili za »bližnje srečanje«. V 28 primerih je moral pilot komercialnega letala z manevriranjem preprečiti trk.
Uporaba dronov v logistiki
Droni, majhni brezpilotni zrakoplovi, ki so bili prvotno namenjeni uporabi v vojski, nato pa se je njihova uporaba hitro razširila na številna druga področja, prinašajo številne prednosti tudi v logistiki, saj jih že nekaj časa preizkušajo družbe za hitro dostavo pošiljk. Tako je nemška družba za ekspresno dostavo DHL oktobra 2014 na severnomorskem otoku Juist začela pilotni projekt, saj so prvič na svetu z dronom na otok dostavili zdravila in drugo nujno blago ob določenem času dneva.
Zračna pot do otoka Juist je dolga približno 12 kilometrov. Iz varnostnih razlogov in skladno z zahtevami pristojnih organov dron med letom nenehno nadzoruje mobilna zemeljska postaja v Norddeichu. Dron na otok Juist leti na višini 50 metrov nad morjem s hitrostjo do 18 metrov na sekundo, kar je odvisno od hitrosti vetra. Za zavarovanje blaga med prevozom je DHL razvil embalažo posebne vrste, ki je zelo lahka in odporna na vremenske vplive.
Tudi GeoPost, hčerinsko podjetje francoske pošte La Poste, večinski lastnik podjetja za paketno distribucijo DPD, je lani spomladi testiral uporabo dronov za dostavo paketov. V sklopu testa je dron izvedel popolnoma avtomatizirano dostavo paketa, in sicer vzlet, letenje, pristanek in dostavo paketa ter ponovno vrnitev do izhodiščne postaje. Dron je dostavil dva kilograma težek paket na razdalji 1200 metrov.
Čim prej normativna ureditev
Za večjo uporabo dronov se zavzemajo tudi spletni trgovci, med njimi tudi Amazon. Ta hoče kmalu začeti program hitre dostave paketov z droni, zato nasprotuje nekaterim predlogom za reguliranje prometa s komercialnimi droni na ameriškem nebu. Zvezna uprava za zračni promet (FAA) je namreč predlagala, da droni lahko letijo le tako daleč, dokler jih operaterji, ki jih vodijo, vidijo s prostim očesom. Pri Amazonu priznavajo, da obstajajo varnostna tveganja, vendar regulativa ne bi smela zavirati razvoja komercialne uporabe dronov.
Drone testira tudi ameriška medijska mreža CNN, ki je od ameriških letalskih oblasti lani dobila dovoljenje za testiranje dronov za zbiranje informacij v ZDA. V CNN namreč želijo ugotoviti, kakšne možnosti imajo na voljo za kakovostno videonovinarstvo z uporabo dronov. Hkrati poudarjajo, da je treba razviti sistem, v katerem bodo v ameriškem zračnem prostoru hkrati lahko varno delovala različna zračna plovila.
Preprečiti »bližnja srečanja«
Letalski strokovnjaki in uporabniki dronov so si torej edini, da je nujen občutljiv pristop k regulaciji uporabe dronov, še posebno v primeru, ko bi nekdo z uporabo dronov ogrožal druge udeležence v zračnem prometu. Letalske strokovnjake skrbijo posledice morebitnih trkov dronov s komercialnimi letali.
»To vprašanje je resno. Imamo številna poročila pilotov o dronih, kjer jih niso pričakovali, še posebno na nizkih višinah v bližini letališč,« pravi generalni direktor združenja IATA Tony Tyler. Poleg dronov v zraku, še posebno v bližini letališč, morajo po mnenju IATA regulatorji poskrbeti tudi, da komunikacija lastnikov dronov ne bo motila nadzornih sistemov v letalstvu.
