Z boljšimi predpisi bi pritekle milijarde evrov

Lahko bi postali svetovno uspešno okolje, kjer bi preizkušali tudi tuje modele veriženja blokov, tudi v energetiki.
Objavljeno
28. februar 2018 18.37
Električna osebna vozila v Ljubljanskem potniškem prometu. Volkswagen e-Golf. Ljubljana, Slovenija 3.oktobra 2016. [LPP,elekrična vozila,e-Golf,Volkswagen,avtomobili,zelena energija]
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Ljubljana – Razlika med tem, kaj dopušča regulativa in kaj nudi tehnologija, je zelo velika. Tehnologija veriženja blokov dodaja varnost, vendar ni primerna za vse. To je na konferenci Blockchain v energetiki poudaril Marko Svetina iz družbe Cybergrid.

V razvoj tehnologij in uporabniških orodij interneta stvari in veriženja blokov so že vstopili veliki igralci, denimo Petrol in Gen-I, tudi Eles, veliko je zagonskih podjetij, Peter Merc iz družbe Lemur Legal zato pravi, da je »ekosistem pri nas zelo živ«. Za Slovenijo bi bilo po njegovem najbolje, če bi se osredotočili na določena področja, med njimi energetiko, in potem rešitve ponuditi svetu.

»Neposredna povezava pametnega telefona in pametne hiše (internet stvari) je zapletena, zato za komuniciranje med njima oblikujemo oblak. Težava pri tem so hekerski vdori, nekdo drug vam lahko, denimo, prevzame upravljanje klimatske naprave. To rešuje veriženje blokov s kriptografijo, decentralizacijo in revizijsko sledjo. V blockchainu se zapisujejo vsi podatki, nemogoče jih je popraviti za nazaj, brez zgodovine pa tudi ni novega stanja,« je pojasnil Gregor Sajovic iz Netisa.

V svojem projektu so se kriptovalutam odpovedali, da sistem deluje bistveno hitreje. Telefon in naprava v podjetju se povežeta s povabilom v blockchainu, potem pa komunicirata neposredno, ukaz, dan prek telefona, se izvede takoj. Sajovic je dejal, da ga je pri tehnologiji prepričalo to, da se v blockchainu ne da popravljati podatkov za nazaj. »Tudi zato bodo vse, ki so vdrli v sisteme kriptovalut, nekoč ujeli,« je prepričan Sajovic, pa tudi drugi poznavalci sistema.

Veriženje ni odgovor za vse

Matevž Pustišek
iz fakultete za elektrotehniko je opozoril, da veriženje blokov zaradi potrebe po hranjenju velike količine podatkov in tudi počasnosti ni primerno za vse uporabe. »Če bi postavili 1000 senzorjev za kakovost zraka, bi to pomenilo 16 ali 17 transakcij na sekundo, stalo pa bi med 500.000 in milijonom evrov na dan.« Dodal pa je, da blockchain daje zaupanje. Če bi bil termometer v zabojniku, ki ga naložijo na Kitajskem, povezan v sistem, bi točno videli, kdaj se je vsebina pregrela in podatki bi bili zanesljivi.

»S partnerji razvijamo učinkovit model veriženja blokov za energetiko, ki bo omogočal milijon transakcij na sekundo,« je napovedal Erwin Smole iz avstrijske družbe Grid singularity, saj štiri (Bitcoin) ali 20 (Ethereum) transakcij na sekundo za energetiko ni dovolj. V sistem so povezali 200 proizvajalcev in porabnikov energije, gre za pristop od spodaj navzgor. Sosed prodaja elektriko sosedu, sistem se samodejno uravnava, prilagajajo se tudi cene. Marko Svetina je ob tem opozoril, da še ni določeno ali bo taka povezana skupnost lahko bilančna skupina ali bodo uporabniki še vedno potrebovali neko družbo, ki bo nadzirala transakcije, s čimer ne bi skoraj nič spremenili. Prepričan je, da bodo veriženje blokov v energetiki naprej pognali električni avtomobili in polnilnice, nato sončne in vetrne elektrarne.

Damian Merlak iz Bitstampa je dodal, da ima Slovenija zaradi majhnosti konkurenčno prednost, a tega ne izkorišča. »Če se pozicioniraš kot središče za nove tehnologije, se začne stekati tudi denar iz tujine, milijarde evrov,« meni Merlak, Svetina pa je dodal, da bi lahko več dosegli tudi v Bruslju. Rok Vodnik iz Petrola je opozoril, da ima večina uspešnih slovenskih zagonskih podjetij sedež v tujini, kjer imajo bolj prijazno okolje. Take razmere bi lahko imeli tudi doma. A je Merlak posredoval odgovor vlade, da bodo zgolj prenesli evropsko direktivo, ko bo ta sprejeta.