Tiskane izdaje
Nekomu je očitno veliko do tega, da vnaša razdor med Luko Koper in Slovenskimi železnicami, menijo v obeh družbah. Z obeh strani odločno zanikajo, da bi oni obveščali novinarje o zastojih vlakov, ker to ni nobeni strani v korist. Obe strani pa priznavata, da do zamud prihaja in da stranke z njimi niso zadovoljne.
»Lani, ko je bil položaj še slabši, je Luka res javno opozorila na to, vendar kasneje spoznala, da to ni imelo smisla,« je dal vedeti Šik. Generalni direktor SŽ Dušan Mes pa je dejal, da natančno ve, kdo je posredoval podatke v javnost in da njegov namen ni bil urejanje odnosov na tirih ali odnosov med SŽ in Luko. »Razlogov za zamude vlakov je več. Pred nekaj dnevi smo imeli ob progi na Krasu požar, ki je za nekaj ur zaustavil promet. Ta teden se je pokvarila kompresorska naprava za polnjenje zavornih sistemov lokomotiv, zaradi česar traja to polnjenje dalj čas. Na tirih je več zapor zaradi popravil. Jasno je, da je proga ozko grlo,« je priznal Dušan Mes in napovedal, da bo do ponedeljka kompresorska naprava popravljena in se bo stanje tedaj izboljšalo.
V Luki so dejali, da razumejo vse te objektivne okoliščine, ne razumejo pa, zakaj SŽ napove 75 vlakov (v obe smeri), pride pa jih denimo 60. Razumejo, da bi se zaradi izrednih dogodkov to lahko zgodilo dvakrat ali trikrat na mesec, toda napačano načrtovanje vlakov traja že dva meseca skoraj neprekinjeno vsak dan, pravi Šik. V pristanišču imajo zaradi tega več stroškov, ker najavljeni delavci za pretovor čakajo na terminalih križem rok. Obe strani priznavata, da so tehnične zmogljivosti enega tira in tovorne postaje omejene in da je pritisk tovora iz leta v leto večji. Tisti, ki meni, da se bo šele čez pet let začel tovor zaradi takega ozkega grla preusmerjati v druga pristanišča in na druge proge, se moti, ker se to preusmerjanje tovora dogaja že nekaj let. Tovora bi bilo ob drugačnih zmogljivostih že zdaj bistveno več.
Kaj je z Madžari?
V takih okoliščinah je čutiti, da gre za stopnjevanje psihološkega pritiska in za nekakšno zakulisno ekonomsko vojno. Med novinarje je minule dni pricurljala novica, da naj bi Madžari odstopili od svoje namere vlaganje v drugi tir, kar pa so nam danes na infrastrukturnem ministrstvu odločno zanikali: »Z Madžarsko potekajo intenzivni pogovori, datum podpisa dogovora pa še ni določen. Z vstopom Madžarske in tudi možnim vstopom drugih zalednih držav bomo projektu drugega tira zagotovili mednarodno razsežnost in infrastrukturi zagotovilo pomembno zaledje za logistične tokove, hkrati pa bomo povečali tudi možnosti za pridobitev evropskih sredstev.«
Četudi je bila informacija napačna, pa drži, da Madžare zelo natančno zanimajo vse podrobnosti in okoliščine kapitalskih vlaganj ter kasnejših pravic, ki jih bodo s tem pridobili, v Sloveniji pa so vse glasnejši nasprotniki kapitalskega sovlaganja tujcev. To pa zato, ker so prepričani, da investicija ne bo tako visoka, kot vztraja infrastrukturno ministrstvo, zaradi česar tudi ne bo potrebe po sovlaganju tujcev. Pa čeprav bi bilo sovlagateljska pomoč sosednjih držav lahko tudi dobrodošla, če pri tem ne bi pričakovali privilegijev, ki bi bili v nasprotju z zakoni ali poslovno etiko.
