Za devet železniških koridorjev 800 milijard evrov

Riga – Z do 85 odstotki bodo sofinancirani projekti čezmejnega povezovanja železniških in vodnih poti ter projekti, ki odpravljajo ozka grla v prometu. Evropski parlament in države članice bodo seznam dobili 29. junija, uraden pa bo postal 10. julija.

Do leta 2030 bodo odpravljena vsa ozka grla, železniško omrežje pa bo povezano, tako znotraj Evropske unije kot navzven, je prepričana komisarka za promet Violeta Bulc, ki ima, kot pravi, po letih priprave projektov vendarle privilegij porabiti denar za prometne povezave. Na mednarodni konferenci Dnevi transevropske prometne mreže (TEN-T) v Rigi so danes, denimo, znova potrdili interes za podaljšanja koridorjev na Zahodni Balkan (načrtovanega podpisa zemljevidov ni bilo) oziroma skozi Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko v BiH, Srbijo, Črno goro, na Kosovo, v Makedonijo in Albanijo. Dogovori potekajo tudi o obnovitvi svilene poti na Kitajsko, kar pa ne bo šlo brez sodelovanja z Rusijo.

Cilj posodobitev: razogljičenje prometa

V vseh devet evropskih železniških koridorjev pa tudi v posodobitev vodnih poti, kar vse sledi cilju razogljičenja prometa, bi bilo treba vložiti med 700 in 800 milijardami evrov, kar bi po oceni prineslo deset milijonov delovnih mest, večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva pa tudi rast BDP. V novi študiji so namreč ugotovili, da bi brez projektov TEN-T do leta 2030 izgubili deset milijonov delovnih mest in 1,8 odstotka BDP Evropske unije, kar pomeni tristo milijard evrov. Wolfgang Schade iz družbe M-five je povedal, da prinese evro, vložen v koridorje, od pet do šest evrov, vložen v čezmejne povezave, več kot 15 evrov, podobno velja za inovacije.

Projekt Rail Baltic

Na uspeh pri izbiri upajo tudi pripravljavci projekta Rail Baltic, v katerem bi z železnico za 3,5 milijarde evrov med letoma 2018 in 2025 povezali najprej Latvijo, Litvo in Estonijo, po današnjem podpisu deklaracije o sodelovanju pa tudi Finsko in na jugu Poljsko. To je sicer del koridorja od Baltika do Jadrana in do Slovenije; ta bi po načrtih komisije lahko precej zmanjšal število tovornjakov iz Litve, Latvije in Poljske na naših avtocestah proti Italiji ali Kopru in v obratni smeri. Latvija in njena pristanišča so po drugi strani tesno povezani z Rusijo, blago iz nje predstavlja kar 75 odstotkov blaga, naloženega na ladje.

Lanski poziv komisije za 12 milijard evrov sofinancerskega denarja je sicer doživel velik odziv, najbolj zaradi okleščenih državnih proračunov. »Še nikoli ni bilo toliko poudarka na dekarbonizaciji prometa, zato bo prihodnjih pet let poudarek na železnicah. Povezana bodo velika mesta in industrijska središča, letališča in pristanišča, zato smo prepričani, da bomo dosegli rezultate,« je povedala Bulčeva, ki pa ni želela kot najpomembnejšega izbrati nobenega projekta niti koridorja.

Izbrani projekti se bodo morali začeti do 31. septembra 2016, sicer bo komisija denar zahtevala nazaj. Drugi poziv, podoben lanskemu, bodo objavili letos ali najkasneje v začetku prihodnjega leta.

Poleg povezanega in poenotenega železniškega omrežja, v katerem na mejah ne bo treba zamenjevati signalnih in varnostnih sistemov ali celo prelagati tovora z enega vlaka na drugega, na generalnem direktoratu za promet vidijo prihodnost tudi v alternativnih gorivih za promet, zlasti elektriki. »Ravno sem se vrnila iz Pariza, kjer smo videli izjemne projekte elektrifikacije letalstva. Boljše upravljanje prometa tudi prinese prihranke,« je dodala Bulčeva.

Premalo dobrih primerov

Herald Ruijters z generalnega direktorata za promet je povedal, da v EU še vedno nimamo enotnih omrežij, še vedno imamo državne mreže, 21 različnih signalnih, varnostnih in tehničnih sistemov. Dobrih primerov je še premalo, čeprav kažejo izjemno dobre rezultate, denimo železnica od Londona do Bruslja. »Nihče več ne potuje z letalom na tej relaciji,« je dejal Ruijters. Dodal je, da je podobno z ladjami, posledica pa je, da po EU večino blaga prevažajo tovornjaki.

Ruijters je omenil, da se za severnojadranska pristanišča, tudi Koper, zanimajo Kitajci, vendar ne verjame, da bodo kaj naredili zastonj. V komisiji sicer poudarjajo, da bo, vsaj za projekte, ki bodo prinašali dobiček, na voljo več zasebnega denarja, države in komisija morajo le narediti projekte bolj privlačne in pripraviti zasebne vlagatelje na dolgoročnejše financiranje. Tak je vsaj Junckerjev načrt, ki obsega 350 milijard evrov različnih finančnih instrumentov. Kot pravijo, računajo zlasti na institucionalne investitorje, denimo upokojenske sklade, ki imajo v EU več bilijonov evrov.