Za državne ceste denarja za dva meseca

Ljubljana – Odhajajoča vlada je za najbolj nujno vzdrževanje državnih cest napraskala le toliko denarja, da je obstoječim izvajalcem gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest podaljšala koncesijske pogodbe do konca septembra.

Kako bo jeseni, je veliko vprašanje. Potem ko je državna revizijska komisija zavrnila revizijske zahtevke, ki sta jih za pet koncesijskih območij skupaj ali pa ločeno vložili družbi KPL in Ahac, cestna direkcija nadaljuje postopek izbire novih koncesionarjev. Kdaj bodo izbrani, je odvisno od pogajanj, zato v direkciji o datumu ne govorijo. Očitno pa je sicer potekle veljavne pogodbe z aneksi mogoče podaljševati v nedogled.

Na državnih cestah se propadanje nadaljuje. Ker ni denarja, se dejansko dela samo na mostovih čez Pivko in Socko ter na gradbiščih s soudeležbo evropskega denarja. V Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC) pravijo, da gradbena dela za rekonstrukcijo mostu čez Pivko v Prestranku in gradnjo nadomestnega mostu čez Socko pri Skrlinovem gradu potekajo skladno s terminskim načrtom. Čez Pivko poteka promet dvosmerno – v eno smer prek obstoječega mosta in v drugo prek začasnega jeklenega montažnega mosta, pri Skrlinovem mostu na cesti Arja vas–Velenje pa je obvoz urejen po obvozni cesti ob objektu.

S preostalimi petnajstimi objekti z omejitvami se ne dogaja nič, poteka pa javni razpis za okrepitev viadukta Trojane na stari cesti čez najnižji alpski prelaz, ki je zdaj kategorizirana kot regionalna cesta druge kategorije. Aprila in maja je bil prav ta viadukt izjemno pomemben, saj je po cesti med obnovo trojanskih avtocestnih predorov stekel obvozni promet. Delovni stroji sicer brnijo le na gradbiščih na državnih cestah, kjer kot sofinancer nastopa EU. Kje to je, je razvidno iz ­preglednice.

V državni avtocestni družbi za zdaj nimajo težav s pomanjkanjem denarja za vzdrževanje in obnove, zato pa jezijo voznike z zožitvami in omejitvami. Prejšnja poletja – ki so najugodnejši čas za delo tudi zato, ker je na cesti manj rednih uporabnikov in več turističnih, ki lažje malo potrpijo, in tako je povsod po Evropi – so se najbolj jezili vozniki na primorski avtocesti, letos je največ hude krvi na štajerski oziroma na savinjskem odseku.

Protihrupne ograje postavljata izbrana izvajalca Rafael in SŽ ŽGP na barjanskem odseku avtoceste med Brezovico in Vrhniko: za 7,6 kilometra ograj bo Dars po pogodbi odštel 9,5 milijona evrov brez DDV (milijon in četrt na kilometer, in to brez dodatkov dragega kamenja in zlata). Ker dela sofinancira EU, morajo biti končana do konca oktobra 2015.

Na savinjskem odseku Arja vas–Celje–Dramlje je zgodba s financiranjem in rokom dokončanja enaka. Izvajalci so tam osiješki Werkos, reški Fracasso RI in kozinska družba Godina, cena za 18,13 kilometra protihrupnih ograj pa je 18,06 milijona evrov brez DDV, torej celo nekaj manj kot milijon na kilometer. Po napovedih naj bi SGP Pomgrad in VOC Celje že končala 6,35 milijona evrov (brez DDV) vredno obnovo odseka med Šentrupertom in Arjo vasjo, med katero so bili nekaj časa zaprti tudi posamezni uvozi in izvozi.