Tiskane izdaje
Ljubljana – Spremembe energetskega zakona bodo v javni obravnavi do 7. marca. Podporo za Teš 6 pa bo morala odobriti vlada, nato DZ, vsoto bo predlagal Eles, vsemu pa mora dati zeleno luč še Evropska komisija, kar pomeni, da za evro višjih računov še ne bo.
»Zakon ureja prenos dveh evropskih direktiv, priklop elektrike za ranljive odjemalce, upravljanje 110 kilovoltnega omrežja, zanesljivost oskrbe z energijo, priklop in odklop ranljivih odjemalcev, energetske izkaznice, upravljanje energetskih družb in kazenske določbe. Predlog člena zakona, ki je v javnosti deležen največje pozornosti, pa se nanaša na zanesljivo oskrbo z električno energijo in prednostno dispečiranje oziroma zagotovljen odkup,« je o predlaganih spremembah in dopolnitvah energetskega zakona, ki je še v javni razpravi (ta se ni končala že v torek, temveč se bo 7. marca) dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek.
Dodal je, da so pri tem še na začetku. Ko se izteče javna razprava, bodo predlog zakona poslali v medresorsko usklajevanje, nato na vlado in v državni zbor. Glede prednostnega dispečiranja je Potisek opozoril, da bo ukrep v vsakem primeru morala potrditi še Evropska komisija.
Pred izvajanjem ukrepa mora Eles še presoditi, da so razmere na trgu takšne, da je tak ukrep sploh potreben. Izdelati mora poročilo in analize, na podlagi katerih se vlada odloči, ali sprejme to odločitev. To bo vse dotlej, dokler Komisija ne bo določila regijskega zagotavljanja sistemskih storitev.
Potisek je ocenil, da bi morale cene elektrike na trgu dlje časa vztrajati pod 40 evrov na megavatno uro (MWh), napovedi za naprej pa bi tudi morale biti podobne. MWh elektrike pri nas zdaj stane približno 46 evrov, kar pa je še vedno več kot 20 odstotkov manj kot znaša evropsko povprečje.
Nov evro na mesec
»Težko je pričakovati, da bi ukrep začel veljati kmalu,« je poudaril Potisek in dodal, da do uveljavitve ukrepa za zanesljivo oskrbo z elektriko oziroma podpore za Teš 6 ne more priti pred koncem letošnjega leta.
Najvišja vrednost tega ukrepa bi lahko bila v najslabšem primeru 25 milijonov evrov na leto. Prispevek za prednostno dispečiranje bi se po načrtih na položnicah za elektriko obračunaval glede na priključno moč, v povprečju pa bi dosegel približno en evro na mesec, če bi ukrep uveljavili v največji dovoljeni vrednosti, torej 25 milijonov evrov na leto.
Ukrep je oblikovan kot zagotavljanje prednostne oskrbe ali zagotovljenega odkupa v primeru domačega primarnega energenta. Tega pa uporablja Teš, ki je sistemska elektrarna, saj edina v Sloveniji zagotavlja sekundarno regulacijo sistema.
Na vprašanje Dela, ali ne bi morali v Sloveniji po vseh evropskih smernicah začeti razmišljati, kako živeti brez kurjenja lignita, je Potisek odgovoril, da dejansko na trg že prihajajo prebojne tehnološke rešitve, v Veliki Britaniji denimo načrtujejo manjše elektrarne na torij v mestih, hitro napredujejo tudi tehnologije za izrabo sonca in vetra.
»Vendar je v vmesnem času dobro imeti zanesljivo oskrbo z elektriko,« Potisek upravičuje podporo Tešu 6. Jože Dimnik, generalni direktor direktorata za energijo, je dodal, da so vse alternative prednostnemu dispečiranju dražje.
