Tiskane izdaje
Zemeljski plin je pomemben energent tudi v Sloveniji, čeprav se je njegova poraba v zadnjih treh letih zmanjšala za približno 12 odstotkov oziroma za sto milijonov kubičnih metrov. Poraba se zmanjšuje v široki potrošnji zaradi nadomestnih energentov in ukrepov za učinkovito rabo energije, v industriji pa se nekoliko povečuje.
Z letnim obsegom porabe, manjšim od milijarde kubičnih metrov, spada slovenski trg z zemeljskim plinom med manjše v EU. Lani je bilo prek plinovodnega omrežja za domače potrebe prenesenih 760 milijonov standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina, leta 2012 pa 861 milijonov, skupnega prenosa pa je bilo veliko več. Leta 2012 je bilo prenesenih 1,829 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, predlani 1,905 in lani 1,769 milijarde kubičnih metrov.
Pri preskrbi slovenskega trga z zemeljskim plinom ima pomembno vlogo Geoplin, saj pokriva glavnino vseh potreb odjemalcev. Delež zemeljskega plina v porabljeni primarni energiji v Sloveniji je bil lani devetodstoten, leta 2012 pa 10,15-odstoten.
Pogoji za vstop na naš trg tako kot v EU
V skladu z odprtjem trga s plinom v Evropski uniji se je Geoplin pred desetimi leti organiziral v dve družbi. Na novo je ustanovil hčerinsko družbo Plinovodi, ki od 1. januarja 2005 upravlja infrastrukturo za plin in izvaja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, na katerega se navezujejo distribucijska plinovodna omrežja, prek katerih sistemski operaterji distribucijskih omrežij omogočajo razdelitev zemeljskega plina v 77 slovenskih občinah, v katerih živi več kot 1,3 milijona prebivalcev.
Začetki preskrbe Slovenije z zemeljskim plinom segajo v leto 1974, ko je bil podpisan sporazum o plinifikaciji Slovenije. Plinovodno omrežje se je začelo graditi tri leta pozneje, že leto potem pa so zemeljski plin, ki je prihajal iz Rusije, začeli uporabljati prvi odjemalci. Z leti se je plinovodno omrežje širilo, zato je zemeljski plin dostopen v vseh večjih slovenskih industrijskih središčih in mestih, njegova dobava pa je dosegla visoko stopnjo zanesljivosti zaradi razpršenosti virov.
Plinska infrastruktura vsako leto daljša
Lani je bila v Sloveniji skupna dolžina prenosnega plinovodnega omrežja, ki se nenehno dograjuje, 1155 kilometrov. Na distribucijska omrežja je bilo priključenih približno 133.000 odjemalcev. Po dostopnih podatkih je bila lani skupna dolžina vseh distribucijskih omrežij 4532 kilometrov.
Naslednji večji mejnik je bilo leto 2004, ko se je slovenski trg začel liberalizirati. To pomeni, da so pogoji za vstop novih ponudnikov na trg z zemeljskim plinom pri nas primerljivi z drugimi razvitimi trgi v EU. Zakonodaja ne omejuje družb, da bi vstopile na slovenski energetski trg ali na njem širile svoje dejavnosti. Število dobaviteljev je v zadnjem obdobju odvisno predvsem od razmer na veleprodajnem trgu, na njem pa se cene energije določajo glede na ponudbo in povpraševanje.
Na plin ni priključenih
Slovenski trg z zemeljskim plinom je po številu dobaviteljev, teh je zdaj že več kot 20, in cenovni ravni za odjemalce zelo konkurenčen. Na trgu je uveljavljenih veliko prodajnih produktov, ki se pripravljajo na podlagi zahtev kupcev. Tako imajo kupci možnost kupovati zemeljski plin po fiksni ceni ali indeksu oziroma imeti kombinacijo obeh v trajanju pogodbenega obdobja. Cene prodajnih produktov se določajo na podlagi likvidnih borznih indeksov ter javno objavljenih stroškov transporta energije in so zelo transparentne.
Oživitev borze s plinom
»Cene zemeljskega plina se večinoma določajo na podlagi avstrijskega organiziranega trga VTP CEGH kot najbližjega trgovalnega vozlišča ter stroškov, povezanih s prenosom plina do mesta uporabe, stroškov nastopa na organiziranih trgih in stroškov izravnave. K oživitvi borz s plinom je precej pripomogla globalna gospodarska kriza, ki je povzročila presežke zemeljskega plina, zmanjšano povpraševanje zaradi učinkovitejše raba energije in nadomeščanja energentov ter tudi dodatne možnosti proizvodnje zemeljskega plina in diverzifikacije prenosnih poti, ki omogočajo novo ponudbo. Zdaj se zemeljski plin večinoma nabavlja na borzah po cenah, ki so odvisne od ponudbe in povpraševanja, medtem ko je vezava nabavnih cen na gibanje cen nafte in naftnih derivatov postala zgodovina. Cene v Sloveniji so tako primerljive s cenami drugih držav članic Evropske unije,« pravijo v Geoplinu.
Zemeljski plin se v Slovenijo dobavlja na podlagi kratkoročnih in dolgoročnih pogodb, sklenjenih neposredno s proizvajalci (Rusija, Avstrija), ali pogodb, sklenjenih z velikimi evropskimi družbami, ki trgujejo s plinom, kot tudi pogodb o kratkoročnih nakupih na evropskih plinskih vozliščih. Nekateri dobavitelji, na primer Geoplin, imajo zakupljene skladiščne kapacitete v sosednjih državah za zagotavljanje zanesljive preskrbe, za dostop do slovenskega trga pa morajo dobavitelji zagotoviti tudi zadosten zakup neprekinljivih transportnih zmogljivosti.
Prihodnje leto bomo dokončno odprli trg
Slovenski trg z zemeljskim plinom se bo dokončno odprl prihodnje leto. Trend zmanjševanja porabe zemeljskega plina v široki potrošnji, to je v gospodinjstvih, se nadaljuje zaradi prehoda na druge energente in ukrepov za učinkovito rabo energije. V industriji pa je mogoče zaznati rahlo povečanje porabe pri sedanjih porabnikih, vendar na prenosni plinovodni sistem ni bilo priključenih večjih novih porabnikov.
Povprečne cene zemeljskega plina za industrijo so se v Sloveniji po podatkih državnega statističnega urada (Surs) v zadnjih malo manj kot treh letih, od tretjega četrtletja leta 2012, v vsakem četrtletju znižale, tudi v prvem in drugem četrtletju letos. V prvem letošnjem četrtletju je bil zemeljski plin cenejši za štiri odstotke, v drugem pa za tri.
Plin za industrijo v treh letih cenejši za 29 odstotkov
Od tretjega četrtletja 2012 se je v Sloveniji povprečna cena zemeljskega plina za industrijo brez davka na dodano vrednost znižala za malo manj kot 29 odstotkov, vendar je pri nas še vedno za skoraj petino dražji od povprečja v evropski osemindvajseterici. V prvem letošnjem četrtletju je bila povprečna cena 0,37 evra za standardni kubični meter, v drugem pa 0,36 evra.
Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva se je po podatkih državnih statistikov v drugem letošnjem četrtletju povečala in je bila 0,81 evra za kubični meter z vsemi davki, kar je za 14 odstotkov več kot v prvem četrtletju. V drugem četrtletju je v Sloveniji njegova cena za gospodinjstva z vsemi davki znašala 88 odstotkov povprečja v EU 28, za industrijo pa je cena zemeljskega plina brez DDV presegala povprečje v EU 28 za 18 odstotkov.
V slovenskih podjetjih zato pravijo, da imajo pri preskrbi z zemeljskim plinom približno 15 odstotkov višje stroške od konkurence v Nemčiji in Italiji ter deset odstotkov višje kot v Avstriji.
