Tiskane izdaje
Bruselj − Za razvoj jedrnega omrežja TEN-T bi do leta 2030 potrebovali okrog 700 milijard evrov finančnih naložb, je zapisano v (devetih) študijah o stanju in potrebah po razvoju v zvezi s koridorji, ki jih je danes objavila evropska komisija.
Študije izpostavljajo pomen optimizacije uporabe infrastrukture po koridorjih, zlasti prek inteligentnih prometnih sistemov, učinkovitega upravljanja in spodbujanja v prihodnost usmerjenih rešitev čistega prometa. V raziskavi je bilo prvič preučenih na desettisoče kilometrov železnic, cest, celinskih plovnih poti, pristanišč, letališč in drugih transportnih terminalov v tako velikem obsegu in po enotni metodologiji.
Zunanji strokovnjaki so opravili celovite študije vsakega posameznega koridorja osrednjega omrežja TEN-T. Analizirali so trenutno stanje infrastrukture, ugotovili ovire za potniški in tovorni promet ter opredelili ukrepe do leta 2030. V rezultatih so navedli projekte za dokončanje čezmejnih in drugih manjkajočih povezav, odpravo ozkih grl, povezavo različnih načinov prevoza ter okrepitev interoperabilnosti, zlasti za železniški promet.
Rezultati študij bodo podlaga za odločanje o dodeljevanju sredstev EU za obdobje 2014−2020 v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Spomladi 2015 bodo evropski koordinatorji za posamezne koridorje predložili delovne načrte za koridorje evropskemu parlamentu, državam članicam EU in evropski komisiji. Delovni načrti bodo usmerjali prihodnji razvoj koridorjev.
Omrežje TEN-T bo povezalo 94 glavnih evropskih luk z železniškimi tiri in cestami, 38 pomembnih letališč s tiri z velikimi mesti, 15.000 kilometrov prog bo nadgrajenih za visoke hitrosti, na 35 čezmejnih projektih naj bi odpravili ozka grla. Čez Slovenijo gresta Mediteranski in Baltsko-jadranski koridor TEN-T.
