Tiskane izdaje
Slovenija v EU poleg Slovaške in Malte najbolj zaostaja pri gradnji vetrnih elektrarn. Lani jih je v EU največ postavila Nemčija, v svetu pa Kitajska. Dobre so tudi napovedi o gradnji vetrnih elektrarn do leta 2020, razen seveda v Sloveniji.
Lani je bilo na območju EU na novo inštaliranih 12,1 gigavata vetrnih elektrarn, zato je konec leta skupna zmogljivost vseh vetrnih elektrarn na evropskih tleh dosegla že 153,6 gigavata.
Vodilna Nemčija
Večino novih vetrnih polj je lani postavila Nemčija. Na novo je zagnala rekordnih 5,44 gigavata vetrnih elektrarn, kar pomeni, da je samo Nemčija lani prispevala 45 odstotkov vseh na novo inštaliranih vetrnih zmogljivosti v EU.
Nemčija je na vrhu lestvice držav EU z največ vetrnih elektrarn. Sledijo Španija, Velika Britanija, Francija in Italija. Slovenija je med 28 državami EU z postavljenimi zgolj petimi megavati na repu te lestvice. Za Slovenijo sta zaostali le še Slovaška s tremi megavati in Malta, ki pa nima še nobene vetrne elektrarne.
Večina vetrnih polj je na kopnem, se pa povečuje tudi njihov delež na morju. Kljub povečanju zmogljivosti je bila lani proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah zaradi neugodnih vremenskih razmer le 0,3 odstotka, večja kot predlani, ko je dosegla 301,9 teravatne ure, lani pa 302,6 teravatne ure. Glede na trende naj bi skupna zmogljivost vseh vetrnih elektrarn na območju EU leta 2020 dosegla 194 gigavatov, kar je okoli 20 gigavatov manj, kot je bilo najprej načrtovano.
Kako pa je v svetu?
Lani je bilo na svetu na novo postavljenih 52,2 gigavata novih vetrnih zmogljivosti, zato je skupno število vseh zmogljivosti doseglo že 486,7 gigavata. Pri gradnji novih vetrnih elektrarn je v ospredju še vedno Kitajska, ki je lani zagnala 23,3 gigavata novih vetrnih elektrarn, zato skupna moč vseh dosega že 168,9 gigavata. Kitajska je tudi že zelo prehitela ZDA, ki so sicer z 82,2 gigavata moči vetrnih elektrarn na drugem mestu v svetu.
