Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je dvignila cestnine za vozila težja od treh ton in pol in znižala popuste za ekološko najbolj čista vozila. Državna avtocestna družba, ki mora seveda odplačevati posojila najeta za gradnjo avtocest, naj bi prihodnje leto z dvigom osnovne cene in zmanjšanjem obstoječih prilagoditvenih faktorjev, ob upoštevanju odliva vozil v čistejše emisijske razrede, pobral dodatnih do 44 milijonov evrov.
Cestnina za vozila v razredu R 3 (vozila z dvema ali tremi osmi in nosilnostjo nad 3,5 tone) se bo po spremembi povišala za 18 odstotkov v razredu euro III, za 20 odstotkov v razredu euro IV, za 21 odstotkov v razredu euro V in za tri odstotke v višjih razredih. Cestnina za vozila v razredu R 4 (vozila z več kot tremi osmi) se bo povišala za 47 odstotkov v razredu euro III, za 50 odstotkov v razredih euro IV in V ter za 28 odstotkov v višjih razredih.
Veljavna osnovna cena, brez popustov, je v Sloveniji višja kot v Nemčiji in na Češkem ter nižja kot v Avstriji. V naštetih državah cenovno politiko in višino popustov določajo za vsak leto posebej. Madžarska je popuste po emisijskih razredih podobno kot Slovenija določila leta 2013. V Italiji in na Hrvaškem cen ne diferencirajo.
Višina cestnine se ni spreminjala od leta 2013, zaradi sodobnejših in ekološko sprejemljivejših vozil pa se prihodki Darsa od cestninjenja tovornjakov kljub povečanemu prometu zmanjšujejo. Skupni Darsovi prihodki iz cestninjenja so v letu 2015 znašali skoraj 350 milijonov evrov, kar je za dva odstotka več kot v letu 2014. V strukturi cestninskih prihodkov so imele lani cestnine od tovornih vozil 53,8-odstotni delež – pobranih je bilo 188,09 milijonov evrov. Kljub za pet odstotkov manj zaračunanim kilometrom v letu 2014 je Dars takrat pobral za več kot pol milijona več cestnine, 188,60 milijonov evrov.
Dars je imel ob koncu letošnjega četrtletja, po takratnih ocenah obrestnih mer za 2,8 milijarde evrov obveznosti, od česar je bilo obresti nekaj manj kot pol milijarde evrov. V letu 2017 bo moral izplačati 243 milijonov evrov glavnice in obresti, leta 2018 še 260 milijonov evrov, leta 2019 nato 247 milijonov evrov, leta 2020 rekordnih 269 milijonov evrov, nato pa se bo – če ne bo novega zadolževanja – številka počasi manjšala.
Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS ugotavlja, da je cestnina v Sloveniji je nižja kot v Avstriji in višja kot v Italiji, Nemčiji, na Slovaškem in v Belgiji. Poudarja, da zvišanje cestnine pomeni zvišanje stroškov transporta, ki se morajo prenesti tudi v ceno prevoza, zato v združenju pričakujejo in pozivajo prevoznike, da ta večji strošek seveda prenesejo tudi naprej na stranke/naročnike prevozov. Kar v nadaljevanju nato pomeni tudi zvišanje stroškov domačega gospodarstva. Kako jim bo to uspelo v praksi, je drugo vprašanje, ki je povezano tudi z močno konkurenco.
Celo letošnje leto so se prevozniki – tako iz GZS kot iz OZS – z Darsom in infrastrukturnim ministrstvom dogovarjali o predlogu zvišanja cestnin in se poskušali dogovoriti za ukrepe za večjo pretočnost avtocestnega omrežja in predloge za omilitev vpliva zvišanja cestnine na domače gospodarstvo. Dogovor še ni bil podpisan. Seveda pa ni nujno, da se avtoprevozniki strinjajo z dvigom cestnine, pravi Robert Sever, vsekakor pa pričakujejo, da bo visok dvig cestnine vplival na zvišanje stroškov celotnega domačega gospodarstva, saj se ta strošek mora predati po verigi naprej do končnega kupca.
Sekretarka Sekcije za promet pri OZS Natalija Repanšek se zaveda, da je trenutni sistem cestninjena zastarel in nepravičen, saj ne omogoča plačila uporabe ceste po dejansko prevoženih kilometrih. Zato je vsako povišanje cestnine v obdobju do vzpostavitve novega sistema neupravičeno. Stališče Sekcije za promet je, da mora sprememba cenovne politike temeljiti predvsem na tistih, ki najbolj uničujejo naše ceste – to pa so tuja motorna vozila, saj predstavljajo večinski, več kot štiripetinski delež uporabnikov. Zato bi morali po njihovem mnenju pristojni sprejeti ukrepe za zaščito domačega gospodarstva – vključno s transportom.
Med drugim so v OZS predlagali spustiti letne dajatve za uporabo cest na najnižjo možno raven. Sredstva iz tega naslova pa bi morala biti strogo namenska, namenjena le cestni infrastrukturi. Izpostavljajo tudi nepopolno evidenco motornih vozil, ki se uporablja v postopkih registracije vozil. Zaradi nepopolnih ali celo napačnih podatkov se marsikateremu lastniku motornega vozila neupravičeno zaračunavajo previsoke pristojbine.
