Tiskane izdaje
V Evropi je lani vlaganje v vetrne elektrarne doživelo pravi razcvet. Za gradnjo novih vetrnih elektrarn, operacije refinanciranja, pridobivanje novih projektov in zbiranje finančnih sredstev je bilo lani namenjenih 43 milijard evrov, kar je 22 odstotkov več kot leta 2015, ko je bilo za te namene zbranih 35 milijard evrov. In kje je v tej uspešni zgodbi Slovenija? Nikjer, a o tem nekoliko pozneje.
Lani so investicije za projekte vetrnih elektrarn dosegle 27,6 milijarde evrov, od tega investicije v vetrne elektrarne na morju 18,2 milijarde evrov, kar je največ doslej, v vetrne elektrarne na kopnem pa so se zmanjšale za pet odstotkov, na 9,4 milijarde evrov, kar je prvo zmanjšanje v petih letih. Lani je bilo pridobljenih 9,8 gigavatov (GW) novih zmogljivosti vetrnih elektrarn.
Na vrhu Združeno kraljestvo in Nemčija
Tokovi naložb v vetrne elektrarne so bili lani zelo koncentrirani na Združeno kraljestvo, Nemčijo, Belgijo in Norveško. V teh državah so financirali 80 odstotkov vseh v Evropi zgrajenih zmogljivosti vetrnih elektrarn. Združeno kraljestvo je bilo lani največji trg za nove projekte vetrnih elektrarn na kopnem in na morju v višini 12,7 milijarde evrov.
Nemčija pa je dosegla drugo mesto s 5,3 milijarde evrov, ugotavlja poročilo evropske industrije za vetrno energijo Wind Europe, pred tem bolj znano kot EWEA (The European Wind Energy Association). Poročilo Wind Europe za leto 2016 ugotavlja tudi, da naložbe v vetrne elektrarne v južni in vzhodni Evropi zaradi regulatornih in makroekonomskih omejitev ostajajo nizke. V to skupino sodi tudi Slovenija.
Evropa močno
Lani so v Evropi investicije za projekte vetrnih elektrarn dosegle 27,6 milijarde evrov, od tega investicije v vetrne elektrarne na morju 18,2 milijarde evrov, kar je največ doslej. Foto: RWE
Upočasnitev teh aktivnosti je izrazitejša na trgih, kjer so do zdaj več vlagali v izkoriščanje vetrne energije. Kljub temu bodo stabilni trgi za financiranje gradnje vetrnih elektrarn, kot so Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo tudi letos bolj aktivni, kot drugi. Pridruži se jim lahko Španija, kamor se zaradi izboljšanih gospodarskih razmer vlagatelji vračajo in so pripravljeni tudi na dolgoročna vlaganja v vetrne elektrarne.
Na Danskem pridobijo skoraj polovico energije iz vetrnic
Vse omenjeno kaže, da je izkoriščanje vetrne energije pomemben del evropske industrije vetrnih elektrarn, ki zaobjema več kot 330.000 delovnih mest in ustvari več kot 72 milijard prihodkov na leto. Poleg tega ima evropska industrija, vezana na proizvodnjo vetrnih elektrarn, v svetu več kot 40 odstotni prodajni delež.
Vetrna energija v Evropi proizvede že 11 odstotkov vseh potreb po energiji, vendar se odstotki po posameznih državah zelo razlikujejo. Tako na Danskem vetrna energija proizvede 42 odstotkov vseh potreb po energiji, v Španiji 20, v Nemčiji 13 in v Veliki Britaniji 11 odstotkov.
S hitrim tehnološkim razvojem vetrnih turbin se cena proizvedene energije iz vetrnih elektrarn nenehno znižuje in se bo še bolj. Veter postaja ogrodje prihodnjega energetskega sistema. Do leta 2030 bo v Evropi zadovoljil kar 25 odstotkov potreb po elektriki. V letu 2016 je bilo v Evropi skupno instaliranih 153,7 GW kapacitet vetrne energije kar pomeni, da je vetrna energija, namesto premoga, postala druga najpomembnejša oblika produkcije energije v Evropi.
Evropa se je odločila za čim večji izkoristek vetra, pri nas pa za premog. Foto: Reuters Pictures
Prvi poskusi postavitve vetrnih elektrarn v Sloveniji segajo več kot deset let nazaj, vendar vetrnim elektrarnam večji del javnosti ni bil prav kako nikoli naklonjen. Še posebej prebivalci krajev, kjer naj bi te elektrarne stale, za to ustanovljene civilne iniciative in predvsem Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) so glasno nasprotovali načrtom o postavitvi vetrnih elektrarn.
Prva velika vetrna elektrarna pri Senožečah
Kljub temu je družba E3, hčerinsko podjetje Elektro Primorske, v začetku leta 2009 na Banjški planoti v naravno okolje postavilo prvo malo vetrno elektrarno moči le 15 kilovatov (kW), vendar jo je konec istega leta poškodovala močna burja in nato ni nikoli več obratovala, saj so z nje sneli rotor in mehanizem generatorja. Elektrarna, ki je mesečno proizvedla 1400 kilovatnih ur (kWh) električne energije, je stala na 15 metrov visokem jeklenem stebru, premer njenega rotorja pa je bil osem metrov. Pravi palček v primerjavi z zdajšnjimi sodobnimi vetrnicami, ki lahko, glede na velikost, dosegajo tudi osem megavatov moči.
Prvo pravo veliko vetrno elektrarno na Griškem polju pri Dolenji vasi blizu Senožeč v občini Divača (vidi se z avtoceste v smeri Kopra) je leta 2012 postavila družba AAE Slovenija. Vetrnica je oktobra istega leta začela poskusno obratovati, uporabno dovoljenje pa je dobila nekaj mesecev pozneje. Gre za vetrnico tipa E-70 nazivne moči 2,3 MW nemškega proizvajalca Enercon. Betonski stolp je visok 98 metrov, na njem pa je rotor premera 71 metrov.
Veliko načrtov, malo zgrajenih elektrarn
Prvotni (megalomanski) načrt je na tem območju predvideval postavitev vetrnega polja z do 40 vetrnicami s skupno močjo do 80 MW. Nato je bilo število vetrnic prepolovljeno na 22, vendar lahko zdaj glede na občinski prostorski načrt na Griškem polju postavijo toliko vetrnic, da njihova skupna moč ne bo presegla deset megavatov. To pomeni, da lahko postavijo še štiri vetrnice, podobne moči, kot je obstoječa, ali pa več manjših. Gradnja teh vetrnic se še ni začela.
Načrti investitorjev po gradnji vetrnih elektrarn v okolici Senožeč zaradi ugodnega vetra in bližine razdelilne transformatorske postaje v Divači so se po postavitvi prve vetrnice še povečali in zajeli tudi širše območje. Gre tudi za projekt Senožeška brda. Proti gradnji na tem območju so občina Divača in krajani Senožeč, ki so svoje nezadovoljstvo z načrtovano gradnjo vetrnih elektrarn izrekli tudi na referendumu.
Energetsko dovoljenje še nič ne pomeni
Med morebitnimi investitorji za gradnjo vetrnih elektrarn v okolici Senožeč, na obeh straneh avtoceste, sta tudi družbi Vepa in Amicus. Zadnja s projektom manjšega obsega do največ pet vetrnic. Seveda tudi Elektro Primorska, ki ima že od leta 2007 energetsko dovoljenje za gradnjo v bližini že omenjenega Griškega polja. Vendar energetsko dovoljenje, ki ga izda država, še nič ne pomeni, saj je le en od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, za gradnjo vetrnih elektrarn.
Energetsko dovoljenje investitorju omogoča izkoriščanje energije na določeni lokaciji in je le eno od dovoljenj za gradnjo načrtovanega objekta. Nič, na primer, ne pove o njegovi okoljski sprejemljivosti, prav tako ne zagotavlja, da bo projekt uresničen.
Usoda večine projektov še vedno negotova
Poleg tega strokovnjaki za vetrno energijo opozarjajo, da so veljavna energetska dovoljenja, pridobljena pred desetimi leti, zaradi velikega napredka tehnologije zastarela, saj 1,5 megavatne vetrne elektrarne niso več niti ekonomsko niti okoljsko sprejemljive, od investitorjev pa je odvisno, kdaj se bodo odločili zaprositi za spremembo že izdanega dovoljenja. Poleg tega je marsikatero dovoljenje že poteklo, če investitor do določenega roka ni opravil z dovoljenjem predvidenih faz dela.
Usoda omenjenih in še nekaterih drugih projektov vetrnih elektrarn na primer Banjška planota, Vremščica, Selivec, Kozina, Zajčica, Avče, je odvisna od številnih dejavnikov, od državnih in občinskih prostorskih načrtov, odločitev lokalnih skupnosti, pritiskov in lobiranja različnih zainteresiranih skupin in številnih drugih.
Ob vsem tem je spodbuden podatek Društva za opazovanje ptic, ki je ugotovilo, da več kot 70 odstotkov slovenskega ozemlja ne sodi v močno občutljivo območje za ptice. A kaj, ko takšna območja po navadi niso dovolj vetrovna za postavitev vetrnih elektrarn.
Kdaj se bo zavrtela
Druga vetrna elektrarna se že tri leta vrti neposredno ob avtocesti pri Razdrem, ob vznožju Nanosa. Foto: Jure Eržen/Delo
Vetrna elektrarna pri Razdrtem, ki ima inštalirano moč 910 kW, obratuje od aprila 2014. Stoji na 50 metrov visokem betonskem stebru, premer rotorja pa je 44 metrov. Investicijska vrednost elektrarne je 1,3 milijona evrov, v njej proizvedena električna energija pa zadošča za približno 500 gospodinjstev.
Zdaj se bo v Sloveniji zavrtela naslednja velika vetrnica, ni mogoče napovedati. Nekaj manjših vetrnic moči manj kot 50 kW je v tem času na svojih bencinskih servisih postavil Petrol. Mala vetrnica obratuje tudi pri Kozini. Najbolj znan in medijsko odmeven projekt vetrnih elektrarn Volovja reber pa je zaradi varovanja okolja, narave in ptic ostal le na papirju.
Še dolgo časa črni scenarij
Od načrtov za vetrne elektrarne je že pred desetimi leti odstopil tudi največji in najresnejši tuji investitor, družba Acciona energija, ki je po Evropi postavila več tisoč vetrnih elektrarn. Pri nas so na Selivcu in Vremščici načrtovali največje polje vetrnih elektrarn. Nameravali so postaviti kar 89 vetrnic s skupno močjo 133,5 megavata, vendar so dokaj hitro ugotovi, da v Sloveniji ni smiselno graditi vetrnih elektrarn, ker je za to preveč različnih ovir.
Kot kaže, naslednje vetrne elektrarne v Sloveniji ne bomo dočakali še tako kmalu. Po najbolj črnem scenariju se lahko zgodi, da se bodo ob vseh načrtovanih elektrarnah še nekaj časa vrtele samo veliki vetrnici pri Senožečah in pri Razdrtem in mala vetrnica pri Kozini.
Kako naprej je težko napovedovati. Morda je rešitev v tem, da bi bila zaradi precej razpršene in razdrobljene poselitve v Sloveniji in nasprotovanja velikim vetrnicam sprejemljivejša gradnja srednje velikih in manjših vetrnih elektrarn (na primer do moči enega megavata) ter mini vetrnih elektrarn. Podobno kot država spodbuja gradnjo mini sončnih elektrarn z močjo do 4,5 kW, bi laho spodbujala gradnjo mini vetrnih elektrarn. Pri manjših elektrarnah pa je vprašljiva ekonomika njihovega izkoristka. In tako smo zopet na začetku.
