Zakon, ki vodi do nove jantarne poti

Nič več javno-zasebno, ampak javno-javno partnerstvo.

Objavljeno
16. marec 2017 21.38
Železniška postaja Divača
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo je po letu dni končno predstavilo osnutek zakona o drugem tiru. Načrt je, da bi ga vlada sprejela že maja, zato mora čez en teden v medministrsko obravnavo in 30. marca na vlado. Ta zakon je menda prvi pogoj, da do 14. julija uredijo vse za prijavo na drugi letošnji razpis za evropska sredstva.

Zakon ne temelji več na javno-zasebnem partnerstvu (tega naj bi po besedah ministra Petra Gašperšiča opustili že konec lanskega leta), ampak v javno-javnem partnerstvu, je pojasnil glavni avtor zakona pravnik Rajko Pirnat. Pripravljen je tako, da bi pri gradnji lahko sodelovalo več držav članic EU in bi zato bilo lažje pridobiti del sredstev, ki so sestavni del kombiniranja več različnih virov za izvedbo projekta.

Do 14. julija je skrajni rok, da Madžarska in morda še Češka, Slovaška ter Poljska povedo, s kolikšnim deležem sredstev bi sodelovale v slovenskem projektu. Madžarska s pismom o nameri napoveduje do dvesto milijonov evrov kapitalskega vložka v 2TDK.

Državi večinski delež

Koncesijo za financiranje gradnje in upravljanje drugega tira bi podelili družbi 2TDK. Zakon predvideva, da Slovenija ohrani več kot 50-odstotkov, najmanj eno delnico več kot drugi družbeniki v 2TDK. Slovenija je tej družbi namenila dvesto milijonov evrov, verjetno se bo v njen delež štelo še 55 milijonov, kolikor je bilo do zdaj porabljenega za drugi tir. Delež evropskih nepovratnih sredstev v 2TDK ne bo vplival na razporeditev kapitalskih deležev.

»Družba 2TDK bi izvedla investicijo s sredstvi iz več virov. Sredstva bi pridobivala v svojem imenu za svoj račun. Z javnim naročilom bi poskrbela za izvedbo investicije, za čas trajanja koncesije (30 let) bi bila lastnica infrastrukture, zemljišče pod infrastrukturo bi ostalo v lasti države, ki investitorski družbi podeli stavbno pravico,« je dejal Pirnat in dodal, da zakon ureja financiranje, a ne s konkretnimi zneski, ampak mehanizmi za pridobitev virov in poplačevanje najetih kreditov, a tudi zagotovitev donosa na vložena sredstva. To pomeni, da podjetje pričakuje zaslužek na račun vloženih kapitalskih deležev.

Upravljanje SŽ Infrastruktura

Zakon predvideva, da bi za tehnično upravljanje drugega tira še naprej skrbela SŽ Infrastruktura, za kar bi ji pripadala uporabnina. Predvideni so še trije viri sredstev za pokrivanje financiranja: predornina oziroma pribitek na novo investicijo, taksa z zvišano cestnino za tovornjake (za razbremenjevanje avtocest) in dodatna dajatev na pretovor v Luki Koper (pretovornina za poplačevanje investicije v drugi tir). Če bi bilo teh sredstev premalo, bi razliko poiskali v proračunu, smo lahko slišali ministra Gašperšiča. Po 30 letih bi novi tir prešel v last države po ločitveni pravici.

Državni sekretar Jure Leben je danes dejal, da mora alternativni zakon o drugem tiru, ki ga želi v državni zbor vložiti civilna iniciativa, prestati kritično presojo odbora za infrastrukturo, zato upa, da ne bo resneje ogrozil osnutka zakona, ki ga je včeraj podprla koalicija.

Jeseni pripravljalna dela

Državni osnutek zakona o 2TDK je sicer ključen, da se tako pomembna in obsežna investicija izvede z vsemi načrtovanimi viri.

Ministrstvo za jesen napoveduje začetek pripravljalnih del, ki bodo tako obsežna, da bodo pomenila že pravi začetek del na trasi drugega tira. Četudi bodo do konca res objavili razpis za izbiro izvajalca glavnih del, teh ne bodo mogli začeti pred sredino leta 2018.