Zalog zemeljskega plina je še za več kot sto let

Največje proizvajalke in tudi porabnice zemeljskega plina na svetu so ZDA in Rusija, ki skupaj porabijo več kot tretjino celotne svetovne proizvodnje zemeljskega plina, proizvedejo pa ga malo več kot 37 odstotkov. ZDA so proizvodnjo zemeljskega plina povečale predvsem iz kamnin skrilavcev, pri tem pa jim sledijo tudi druge države, vendar je takšna proizvodnja okoljsko sporna.

Po do zdaj opravljenih raziskavah so zaloge zemeljskega plina, katerega glavna sestavina je metan, velikanske. Na svetu jih je glede na zdaj odkrite zaloge, črpanje in nespremenjeno porabo za več kot dvesto let, nekateri pravijo, da tudi za več kot 250 let. Pri letnem povečanju porabe zemeljskega plina od dva do tri odstotke pa bi sedanje zaloge trajale bistveno manj, morda za več kot samo od 80 do 100 let, vendar družbe za odkrivanje novih nahajališč zemeljskega plina vsako leto odkrijejo nove zaloge in nahajališča, izpopolnjuje pa se tudi tehnologija iskanja in črpanja zemeljskega plina.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo pri OECD se bo poraba zemeljskega plina do leta 2035 po predvidevanjih povečala za 50 odstotkov, kar bo takrat pomenilo več kot 25 odstotkov vse na svetu porabljene energije. Tako bo zemeljski plin do leta 2035 med energenti prehitel premog in bo le še malo zaostajal za nafto. Če se bo to nadaljevalo, bo zemeljski plin do sredine stoletja postal vodilni energent, pred nafto in premogom.

ZDA in Rusija največje porabnice in proizvajalke

Največji svetovni porabnik zemeljskega plina so ZDA, ki s 652 milijardami standardnih kubičnih metrov letne porabe dosegajo malo več kot petinski, to je 22-odstotni delež svetovne porabe. Sledijo Rusija, ki porabi 438 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je 15-odstotni delež svetovne porabe, Iran 112 milijard, kar je štiriodstotni delež, in Kanada 94 milijard s triodstotnim deležem. ZDA in Rusija skupaj porabijo več kot tretjino celotne svetovne proizvodnje zemeljskega plina.

Za Rusko federacijo največ zemeljskega plina v Evropi porabijo v Veliki Britaniji, in sicer 91 milijard kubičnih metrov na leto. Sledita Nemčija s 83 milijardami kubičnih metrov na leto in Italija s 77. Ruska federacija ima s 44.650 milijardami kubičnih metrov tudi največje dokazane zaloge zemeljskega plina na svetu. V Evropi ima poleg Ruske federacije največje zaloge Norveška, in sicer 2670 milijard kubičnih metrov.

Poraba zemeljskega plina se povečuje v večini držav razvitega sveta, največ v ZDA, ki so, kot rečeno, največje porabnice plina na svetu. V Aziji še vedno prevladujeta Kitajska in Japonska, kjer je rast porabe zemeljskega plina desetodstotna. Poraba je bila večja tudi v Južni in Srednji Ameriki ter Afriki. V Evropi je nekoliko drugače, saj se poraba nekoliko zmanjšuje, ker je večji poudarek na uporabi energije iz obnovljivih virov, kot so voda, sonce in veter, ter na varčevanju in učinkoviti rabi energije. Poraba zemeljskega plina je bila manjša tudi v državah nekdanje Sovjetske zveze.

Večja proizvodnja s pomočjo frackinga

ZDA in Rusija niso le največje porabnice, ampak tudi največje proizvajalke zemeljskega plina na svetu. K njegovi večji proizvodnji so največ pripomogle ZDA in pred leti celo prevzele primat Rusiji. V ZDA proizvedejo dobro petino svetovne proizvodnje zemeljskega plina, v Rusiji pa približno 17 odstotkov. ZDA je proizvodnjo zemeljskega plina povečala predvsem zaradi uporabe nekonvencionalnega način proizvodnje, to je iz kamnin skrilavcev, ki pa je okoljsko sporna.

Pridobivanje zemeljskega plina iz kamnin skrilavcev bi po podatkih ameriške uprave za energetske informacije (EIA) lahko povečalo potencialne svetovne zaloge za kar dodatnih 47 odstotkov. Izračuni so sicer zelo negotovi, saj bodo za natančnejšo oceno potrebne dodatne raziskave, vendar se proizvodnja tega nekonvencionalnega zemeljskega plina skokovito povečuje. To tehnologijo črpanja v komercialne namene uporabljajo le v ZDA, Kanadi in na Kitajskem. V ZDA ta proizvodnja dosega že 39 odstotkov celotne proizvodnje zemeljskega plina, v Kanadi 15 odstotkov, na Kitajskem pa le odstotek. Po nekaterih podatkih naj bi proizvodnja zemeljskega plina iz skrilavcev že do leta 2020 zavzemala polovico vse proizvodnje zemeljskega plina v Severni Ameriki.

Drugje po svetu še ni komercialne porabe zemeljskega plina iz skrilavcev, pri čemer je glavni razlog tehnologija, ki je v Severni Ameriki najbolj izpopolnjena. Ta temelji na hidravličnem lomljenju oziroma frackingu, ki je proces, v katerem mešanico vode, kemikalij in peska vbrizgajo v podzemne plasti kamnin globoko pod površjem. To povzroči lomljenje teh plasti, kar na površje sprosti zemeljski plin, ujet v kamnini.

Zaloge so lahko manjše, kot se najprej zdi

Po zadnjih podatkih ameriške agencije EIA je na svetu 206.000 milijard kubičnih metrov ocenjenih zalog plina iz 137 nahajališč v 41 državah. Številka se vsako leto povečuje, saj nova tehnologija dovoljuje iskanje zemeljskega plina v globinah, ki prej niso bile dosegljive. Po nekaterih ocenah in neuradnih številkah naj bi bilo zalog zemeljskega plina iz skrilavcev še vsaj trikrat toliko, kot so zdajšnje ocene. Po zdaj razpoložljivih podatkih so največje rezerve tega plina na Kitajskem, v ZDA, Argentini in Mehiki.

V Evropi so se raziskav zalog in možnosti pridobivanja zemeljskega plina iz skrilavcev lotili v Veliki Britaniji in na Poljskem. Zadnja se je odločila, da si bo prizadevala za čim večjo energetsko neodvisnost, še zlasti ko so pri že omenjeni ameriški agenciji EIA objavili, da ima Poljska s 5,3 milijarde kubičnih metrov morda največje zaloge zemeljskega plina v Evropi. To bi lahko izpolnilo poljske potrebe v prihodnjih tristo letih. Na žalost so prve raziskave pokazale, da je teh zalog precej manj, kot so najprej domnevali.