Žarek upanja za vetrne elektrarne

Vodne elektrarne so najcenejše, vetrne malo dražje, sončne najdražje, uresničljivost je obratna.

pet, 12.01.2018, 06:00

• Spremembe prostorskih načrtov lahko trajajo 
tudi deset let.

• Najmanj 60,8 evra bi stala megavatna ura elektrike 
iz vetrnic.

• Tri četrtine projektov vetrnic ne bo uresničenih.

• Najboljši veter piha na območjih Nature 2000, ta vključujejo 38 odstotkov Slovenije.

Ljubljana - Večina izbranih projektov so vetrnice, a te imajo v Sloveniji veliko ovir. Še največja težava so prostorski akti, ki jih občine spreminjajo po polžje, tudi zaradi glasnih nasprotnikov. V petih letih je samo z idejo zelo težko postaviti vetrnico.

Agencija za energijo je z drugim javnim pozivom iskala projekte za elektrarne na obnovljive vire energije in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki bodo vključeni v podporno shemo. Izbrala je 93 projektov, ki jim bo namenila deset milijonov evrov. Med projekti prevladujejo vetrne elektrarne, s 37 projekti bi namreč dobili vetrnice z 81 megavati moči, vse nove elektrarne na obnovljive vire pa bi po tem izboru imele moč 88 megavatov.

Prijavitelji projektov, med njimi so male družbe brez zaposlenih, bodo morali vetrnice postaviti v petih letih, sicer bodo sklepi o podpori propadli. Več sogovornikov je prepričanih, da 80 odstotkov projektov ne bo nikoli uresničenih. Za vetrnico je treba opraviti študijo njenega vpliva na naravo, ki vzame leto ali dve, od 30 do 40 soglasij, tudi za priklop na omrežje, največja težava pa je v zahtevi za spremembe prostorskih aktov. Občine to obravnavajo različno, nekatere pa sprememb ne vnesejo niti v desetih letih. Tako bo denar za podpore brez potrebe ostal več let zamrznjen. Vladi, vsaj glede na energetski koncept, to kar ustreza.

Dve vetrnici nista olajšali poti za nove, nasprotno

»Izbira projektov na pozivu agencije za energijo je le prva stopnja, da greš v akcijo,« pravi Aleš Pučnik, ki je usklajeval gradnjo vetrnice pri Razdrtem. Strinja se, da več kot četrtina projektov vetrnic ne bo uresničenih. Osnov za več ni.

Za Aleša Pučnika je izbira projekta za resnejše ponudnike zgolj zagotovilo, da bo vključen v shemo podpor, če bo uresničen. »Polovica projektov ne bo nikoli uresničenih, pri polovici projektov se bomo trudili, a tudi od teh polovica ne bo uspela,« napoveduje Pučnik. Prva preizkušnja je pridobivanje naravovarstvenega soglasja, za kar je podlaga študija vpliva projekta na naravo. Te stanejo in trajajo leto ali dve leti.

»Najhujša ovira so prostorski akti. Od občine do občine je obravnava različna, Postojna je bila dokaj hitra, v Slovenski Bistrici pa spremembo prostorskega akta pripravljajo že deset let,« opozarja Pučnik. Zadovoljen je, da je ministrstvo za kmetijstvo spremenilo zakon o kmetijskih zemljiščih, po katerem je vetrnico mogoče postaviti na ta zemljišča, ne pa s tem, da mora to biti urejeno tudi v občinskem prostorskem načrtu. »Spet smo na istem,« je razočaran Pučnik.

Živali se privadijo, ljudje ne

»V Italiji je spremembo namembnosti mogoče urediti na okencu javne uprave, pri čemer se plača od 5000 do 10.000 evrov odškodnine. Pri nas pa so povsod zavarovana območja, vse je park. Ne moremo izbirati, kje bo pihal veter. O kompromisih se nihče ne bi pogovarjal, odgovor na vse je »ne«. Tudi če predlagaš pogozditev petih hektarov pred gradnjo vetrnice. Občutek je, da uradniki nočejo odločati. Če odločajo, so odgovorni,« še pravi Pučnik, ki opozarja, da na uradnike vplivajo tudi civilne pobude. »Večinoma gre za ignoriranje znanosti. Študije jasno povedo, koliko morata biti oddaljena daljnovod ali vetrnica, da ne škodita ljudem. Živali pa se navadijo, štorklja si je naredila gnezdo na križišču dveh avtocest pri vetrnici, na vetrnici si je odpočil orel, pri njej se pasejo jeleni in srnjad,« opisuje izkušnje Pučnik, ki zdaj sodeluje z družbo Mi2vetr.

V več družbah, ki predlagajo projekte vetrnic, ni želelo razkriti svojih načrtov. »Ljudje so že zdaj napeti ko strune. Ne bi jih še dodatno vnaprej vznemirjali,« je dejal direktor, ki ne želi biti imenovan.

»Mokre sanje. To niso niti projekti na papirju, so zgolj ideje posameznikov,« pravi Franko Nemac, ki že več let spremlja razvoj zelene energetike. Meni, da je izbrane sončne elektrarne mogoče postaviti, prav tako nekaj projektov na lesno biomaso in plin iz čistilnih naprav. Podobno je z obnovami malih hidroelektrarn. Nove vetrnice in hidroelektrarne pa bodo težko postavljene. »Da bi vetrnice dobile domovinsko pravico v Sloveniji, bi država morala opraviti analizo vetrov in določiti območja, kjer je mogoče graditi. Zdaj je treba za vsako vetrnico posebej spreminjati prostorske načrte in pridobiti še med 30 in 40 soglasij. Dve postavljeni vetrnici nista olajšali poti novim, v bistvu sta še dodatno razvneli javno mnenje,« pravi Nemac, ki dodaja, da je za sončne elektrarne treba pridobiti le soglasje za priključitev v omrežje. Nekoliko je tudi v dvomih, da ponujene cene elektrike pokrivajo vse stroške.

Vetra imamo dovolj

Franc Sajko
se v družbi Kreativ Rogaška že pet let ukvarja z meritvami vetra, na poziv agencije za energijo se družba ni prijavila. »Veter v Sloveniji ne piha nič slabše kot v drugih državah,« zagotavlja Sajko, natančnejše podatke pa še varuje zase. Dejal je le, da tri četrtine projektov nikoli ne bo dobilo gradbenega dovoljenja, tudi zato, ker vse lokacije niso primerne za vetrnice. »Lokacije z najprimernejšim vetrom so v Naturi 2000,« pravi Sajko, ki opozarja tudi na to, da v Sloveniji še nimamo vetrnice v slovenski lasti. Agenciji za energijo priporoča naj uvede odprt razpis za projekte z gradbenim dovoljenjem. Osredotočenost samo na cene elektrike tudi ni najboljša, saj vetrnica, ki je blizu daljnovoda, stane 30 odstotkov manj kot tista, ki je daleč od daljnovoda. Sajko sicer pravi, da stane hidroelektrarna z močjo enega megavata, brez asfaltiranja sedmih kilometrov ceste za občino, 2,5 milijona evrov, vetrnica za toliko energije 3,3 milijona evrov, sončna elektrarna pa 15,9 milijona evrov.

Najnižje cene elektrike je sicer predvidela Mestna občina Kranj, ki bi proizvajala energijo iz plina čistilnih naprav. Za megavatno uro (MWh) bi elektrika stala 60,77 evra. Sledi polje vetrnic pri Dolenji vasi oziroma v Senožeških brdih, kjer že stoji edina večja vetrnica, ki ga predlaga družba AAE Ventur (60,8 evra za MWh). Ta družba je, enako kot AAE Gamit, povezana z Alpen-Adria Energie in ponuja vetrnice različnih moči tudi za druge lokacije. Vse druge predlagane vetrnice so manjše, z močjo enega megavata. Cene elektrike iz sončnih elektrarn se začnejo pri 77,73 evra za MWh.

Prijavi sovražni govor