Tiskane izdaje
To poletje sta v Ljubljani zaživela dva nova podatkovna centra. Pokukali smo v najbolj svežega ter preverili njegovo zasnovo in kakšne naloge bo opravljal.
Avgusta je začel obratovati računski center Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Nov podatkovni center IJS je zgrajen v objektu na Teslovi ulici, v sklopu tehnološkega parka Vič, v neposredni bližini IJS. Skupaj s pomožnimi prostori zaseda kar 260 m2 površine, od tega jih srce podatkovnega centra predstavlja 195 m2.
Objekt premore tudi neposredno optično komunikacijsko povezavo z lokacijo inštituta na Jamovi ulici, kar raziskovalcem omogoča hitro prenašanje bremen in obdelanih podatkov. Trenutna razpoložljiva zmogljivost podatkovnega centra IJS je 150 kW računalniške opreme, a ker je zasnovan z mislijo na prihodnje zahteve, omogoča povečanje moči vse do 450 kW. V omenjenem centru je prostora za kar 66 strežniških in telekomunikacijskih omar, večina pa jih je namenjena umestitvi strežniške infrastrukture za namene znanstveno-raziskovalne dejavnosti.
Nekaj računalniških gruč
Omare so razporejene v vrste, ki sestavljajo tople in hladne cone, zaradi povečanja energijske učinkovitosti so izvedene zaprte tople cone. Vse električne instalacije potekajo nad vrstami omar.
V centru bo nameščenih več računalniških gruč Instituta Jožef Stefan, ki jih uporabljajo raziskovalci z različnih področij, saj bo center opravljal simulacije in analize na področju eksperimentalne fizike delcev (npr. v okviru sodelovanja z evropskim laboratorijem za fiziko delcev CERN ter projekta Bele), v teoretski fiziki, biofiziki, astrofiziki, reaktorski fiziki, tehniki in varnosti. Zmogljivosti centra bodo uporabljene tudi v tehnologiji znanja, in sicer za odkrivanje znanja iz podatkov ter modeliranje dinamičnih sistemov z metodami strojnega učenja pa tudi v namene računalniškega jezikoslovja, bioinformatike, biokemije in kemije. Gruče v novem centru bodo vključene v Slovensko nacionalno iniciativo za grid (SLING), ki deluje pod vodstvom slovenskega akademskega omrežja Arnes in bodo podpirale aplikacije z drugih področji, predvsem matematike in računalništva.
Pri gradnji podatkovnega centra so se izvajalci soočili z vrsto izzivov. Zaradi starosti objekta so strežniške omare razvrščene na posebni jekleni konstrukciji, ki razporeja obtežitev IT-opreme na celotno armirano betonsko ploščo. Tudi izbor načina hlajenja podatkovnega centra je glede na načrtovano zmogljivost zahteval temeljit premislek. Znanstveni podatkovni center se namreč bistveno razlikuje od klasičnega podatkovnega centra, namenjenega poslovni uporabi. Posamezni strežniki lahko dosegajo izredno visoke obremenitve, število in lokacija močno obremenjenih omar pa se s časom lahko spreminja, posledično pa se tako rekoč vroče točke centra iz ure v uro selijo.
Samodejna hladilna moč
Načrtovalci so izbrali hladilne rešitve s tehnologijo InRow, ki jo odlikuje sposobnost samodejnega prilagajanja hladilne moči v različnih točkah podatkovnega centra. V podatkovnem centru IJS tako hladilni sistem sestavljajo hladilne enote, ki zasedajo vsega 30 cm širine med strežniškimi omarami. Zahvaljujoč optimizirani energijski učinkovitosti lahko dosegajo do 40 kW hladilne moči pri zgolj kilovatni porabi električne energije.
Postavitev podatkovnega centra IJS je delno sofinancirala Evropska unija. Na IJS so iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prejeli kar 85 odstotkov sredstev, preostale je prispevalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Julija so podatkovni center v uporabo prevzeli tudi na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). V prostorih na Štefanovi ulici v Ljubljani so se odločili za preureditev testnega prostora ERC v podatkovni center za evropske ITK-sisteme. Oba omenjena centra je postavilo podjetje Advant, strokovnjaki pa so poskrbeli, da se vsi kritični sistemi infrastrukture (sistem napajanja, sistem hlajenja, spremljanje temperature, relativne vlažnosti v rack omarah, tehnično varovanje – požar, vlom, izliv vode ...) lahko spremljajo na daljavo preko nadzornega sistema podatkovnega centra.
