Bruselj - Slovenija bo v okviru načrta za oživitev evropskega gospodarstva zaradi višjih predplačil za sofinanciranje projektov regionalnega razvoja prejela dodatnih 54 milijonov evrov, je potrdila Evropska komisija. Slovenija bo sicer skupno prejela 164 milijonov predplačil v letu 2009 iz naslova kohezije. Načrt za oživitev evropskega gospodarstva, ki ga danes predlagala Evropska komisija, je vreden približno 200 milijard evrov, kar ustreza približno 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda EU. Na ukrepe Evrospke komisije so se že odzvale nekatere države članice.
Evropska komisija je v okviru načrta za oživitev gospodarstva predlagala zvišanje predplačil v okviru regionalne politike - predvsem Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada.
Konkretno to pomeni, da bodo države drugo leto dobile višja predplačila za projekte regionalnega razvoja, ne gre pa za dodatna sredstva. Gre le za to, da bo država "denar prejela zdaj, račune pa izstavila kasneje", so pojasnili viri v komisiji in dodali, da bi lahko večja predplačila s posledično manj birokracije razumeli tudi kot "božičnico".
Slovenija bo tako ob predvidenih približno 54 milijonih evrov predplačil prejela še enkrat toliko za oba strukturna sklada, dobrih 56 milijonov evrov pa bo prejela predplačil še za kohezijski sklad, kjer pa ni prišlo do povišanja sredstev.
V letu 2009 bodo tako nove članice EU prejele za dva odstotka več predplačil od sicer načrtovanih dveh odstotkov (torej skupaj štiri odstotke), starim članicam pa se bodo predplačila z nič odstotkov zvišala na 2,5 odstotka. Skupaj naj bi večja predplačila za celotno EU znašala 6,3 milijarde evrov, so potrdili v komisiji.
Višja predplačila in manj birokracije so po mnenju komisije nujno potrebni v hudih časih finančne krize, ko je zaupanje na dnu in ko se pritiska na nacionalni proračun, da po svojih zmožnostih prispeva k reševanju recesije. Ne moremo si privoščiti, da bi denar za razvojne projekte, ki zaposlujejo na tisoče ljudi, usahnil, pojasnjujejo viri.
Dodatna milijarda evrov za mala in srednja podjetja
Evropska komisija v načrtu za oživitev evropskega gospodarstva posebno pozornost namenja malim in srednjim podjetjem. Poleg svežnja 30 milijard evrov posojil malim in srednjim podjetjem, ki ga je že pripravila Evropska investicijska banka, naj bi EIB za podjetja namenila še dodatno milijardo sredstev.
Države članice pa naj v celoti izkoristijo nedavno preoblikovana pravila za zagotavljanje državnih pomoči, sploh za mala in srednja podjetja, poziva komisija, ki jim bo pri tem pomagala s poenostavitvijo svojih postopkov odločanja o državnih pomočeh.
Načrt komisije vključuje tudi zelo konkretne predloge za zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja: vzpostavitev podjetja v treh dneh brez stroškov, mikro podjetjem ne bo več treba pripravljati letnih poročil (s tem naj bi ta podjetja na leto privarčevala kar sedem milijard evrov), javni organi pa bodo morali plačevati račune v enem mesecu.
Bruselj predstavil načrt za oživitev gospodarstva Načrt za oživitev evropskega gospodarstva, ki ga danes predlagamo, je vreden približno 200 milijard evrov, kar ustreza približno 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda EU, je danes v Bruslju povedal predsednik Evropske komisije
Jose Manuel Barroso. Dodal je, da sveženj obsega deset pobud.
Države članice EU naj bi zagotovile okoli 170 milijard evrov, Evropska komisija pa bo skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) zagotovila 30 milijard evrov, je še povedal Barroso.
Gre za nabor ukrepov, od katerih si lahko države članice izberejo tiste ukrepe, ki jim ustrezajo, je dejal Barroso in dodal, da je komisija pri reševanju gospodarstva upoštevala dva vidika: po eni strani ponuja proračunske spodbude, po drugi strani pa želi investirati v sektorje, ki obetajo.
Načrt: Pet milijard evrov za "zelene" avtomobile Načrt za oživitev evropskega gospodarstva vključuje tudi številne predloge za pomoč avtomobilski industriji, med njimi pobudo, da bi EU, industrija in države članice skupaj zagotovile pet milijard evrov za proizvodnjo čistejših avtomobilov.
"
Ne predlagamo kakšnega staromodnega industrijskega načrta, to bi bilo kontraproduktivno," je ob predstavitvi pobude za "
zelene" avtomobile poudaril Barroso. "
Kar je treba napraviti, je, da industriji pomagamo, da se preoblikuje v sodobno, okolju bolj prijazno," je dodal.
Pobuda za razvoj "
zelenih" avtomobilov vključuje "
raziskovalno partnerstvo med javnimi in zasebnimi sektorji" s ciljem izkoristiti pametne tehnologije za uporabo obnovljivih in čistejših virov energije. Komisija predlaga, naj bodo del te pobude tudi ukrepi za zmanjšanje pristojbin za registracijo in uporabo cest za avtomobile, ki proizvajajo manj izpustov, da bi tako povečali zanimanje in zaupanje potrošnikov.
Uresničevanje te pobude naj bi tako po navedbah Evropske komisije financirale EU, Evropska investicijska banka (EIB), države članice in industrija. EIB naj bi zagotovila denar z ugodnimi posojili v vrednosti štirih milijard evrov, namenjenimi za proizvajanje varnih in okolju prijaznih avtomobilov, tudi električnih.
Pomoč tudi dobavni verigi "
Ne govorimo samo o proizvajalcih avtomobilov, ampak tudi dobavni verigi, to je treba poudariti," pa je dodal komisar za denarne in gospodarske zadeve
Joaquin Almunia, ki je danes skupaj s predsednikom komisije predstavil načrt za oživitev evropskega gospodarstva v vrednosti 200 milijard evrov.
"
Glavni cilj načrta je zaščititi delovna mesta v tem sektorju in zagotoviti dolgoročno konkurenčnost s spodbujanjem trajnostnih reform, ki vključujejo okolju prijazno tehnologijo in evropske proizvajalce avtomobilov postavljajo v vodilno vlogo na vse bolj konkurenčnem trgu," piše v dokumentu, ki ga je komisija objavila danes.
Bistveno je ohraniti zaupanje potrošnikov, zato je ključno poskrbeti za to, da bodo banke ohranile in okrepile posojanje po ugodnih pogojih, poudarjajo v komisiji, kjer poleg omenjene pobude za "
zelene avtomobile" in ugodnih posojil EIB za proizvajanje čistih avtomobilov predlagajo še tri konkretne ukrepe za pomoč avtomobilski industriji.
Le začasno dovoljenje za delno subvencioniranje Gre za začasno dovoljenje državam članicam, da proizvajalcem avtomobilov delno subvencionirajo stroške jamstev za posojila, za začasno dovoljenje, da države članice poskrbijo za subvencije za vlaganja v nove avtomobile, ki bi upoštevali nove okoljske standarde, ter za revizijo pravil globalizacijskega sklada za njegovo hitrejše posredovanje, na primer s sofinanciranjem usposabljanja odvečnih delavcev.
Evropska komisija želi s temi ukrepi tudi zagotoviti, da se problemi v eni državi članici rešijo in ne izvažajo v druge države članice, na primer z zatekanjem k državnim pomočem.
Prvi odzivi avtomobilske industrije Evropsko združenje avtomobilske industrije (ACEA) je v odzivu na načrt komisije poudarilo, da je to "
dobrodošel prvi korak k odločnemu ukrepanju EU". "V
lade in institucije EU morajo ukrepati, in to nujno. Okvir, predlagan danes, mora biti gladko prenesen v konkretne in učinkovite ukrepe za pomoč industriji, ki je v veliki nevarnosti," je poudaril predsednik ACEA
Christian Streiff.
"
Naša industrija bo sodelovala z EIB in nacionalnimi vladami pri iskanju pragmatičnih rešitev, z uporabo vseh razpoložljivih virov na ravni EU in nacionalni ravni," pa je zatrdil generalni sekretar ACEA
Ivan Hodac. Odločitev o povečanju posojil EIB, kar naj bi potrdili finančni ministri 2. decembra, bo po njegovem mnenju naslednji korak v pravo smer.
Število registracij novih evropskih avtomobilov, ki je pomemben gospodarski kazalec, se je v tretjem četrtletju letos zmanjšalo za deset odstotkov, povpraševanje pa se po pričakovanjih ne bo kmalu okrepilo. Poleg tega je od zaposlitve v sektorju odvisnih 12 milijonov evropskih družin, v ACEA še opisujejo težave in pomen avtomobilskega sektorja.
Članice EU pozdravljajo predloge Bruslja za oživitev gospodarstva Nemčija, Velika Britanija, Španija in Avstrija so že pozdravile načrt za oživitev evropskega gospodarstva, ki ga je danes predlagala Evropska komisija. V Berlinu so poudarili, da ukrepi ne bi smeli voditi v povečanje proračuna Evropske unije.
Obsežen načrt za izhod Evrope iz trenutne gospodarske krize tako na eni strani temelji na kratkoročnih ukrepih za spodbuditev povpraševanja, zaščito delovnih mest in povrnitev zaupanja, na drugi strani pa na naložbah za dolgoročno večjo rast in trajnostno blaginjo.
Merklova svari pred tekmovanjem med državami članicami EU Tiskovni predstavnik nemške vlade
Thomas Steg je paket predlogov Bruslja označil za "
korektnega in primernega". Pri tem je spomnil, da nemški paket spodbud za gospodarstvo v vrednosti 32 milijard evrov, kar je 1,3 odstotka nemškega BDP, že presega pričakovanja Bruslja.
"
Glede samih podrobnosti načrta pa se bomo še pogovorili s komisijo," je še dejal Steg in pri tem poudaril, da bi se komisija pri projektih, ki jih želi financirati iz proračuna EU, morala "
zadovoljiti z obstoječimi sredstvi". Tako je dal vedeti, da trenutne finančne perspektive EU za obdobje 2007-2013 ne bi smeli spreminjati. Nemčija je kot največje evropsko gospodarstvo tudi največja plačnica v bruseljsko blagajno.
Ponovil je nemško odklonilno stališče do začasnega znižanja davka na dodano vrednost, kar načrt komisije tudi predvideva. "
Gre za slabo zamisel," je poudaril. Pozdravil je tudi vztrajanje komisije, da pakt o stabilnosti in rasti, ki ureja javnofinančno disciplino v območju evra, ostaja v veljavi.
Že prej je nemška kanclerka
Angela Merkel v nastopu pred spodnjim domom nemškega parlamenta posvarila pred tekmovanjem med članicami EU, katera bo bolj radodarno pomagala svojemu gospodarstvu. "Ne bi smeli pasti v tekmo z milijardami evrov," je dejala. Nemška vlada naj bi sicer januarja odločila, če bo sprejela dodatne fiskalne spodbude za pomoč gospodarstvu.
Velika Britanija in Španija pozdravljata načrt komisije, Poljska bolj skeptična Načrt Evropske komisije so pozdravili tudi v Londonu. "
Pozdravljamo načrt komisije, ki odseva naše ukrepe in dokazuje, da je britanska vlada ukrepala pravilno," je poudaril tiskovni predstavnik britanskega finančnega ministrstva. Poudaril je tudi, da lahko članice sedaj pokažejo, kako lahko sodelujejo pri spodbujanju evropskega gospodarstva, saj nobena država ne more sama rešiti trenutnih svetovnih gospodarskih težav.
Britanska vlada je v ponedeljek predstavila sveženj spodbud, ki naj bi pomagale pri stabilizaciji gospodarstva, da ne bi zdrsnilo v recesijo. Gre za program v vrednosti 20 milijard funtov (23,5 milijarde evrov), med drugim pa predvideva tudi začasno znižanje davka na dodano vrednost s 17,5 odstotka na 15 odstotkov.
Načrt komisije so pozdravili tudi v Madridu, kjer bo vlada v četrtek predstavila nove spodbude oslabljenemu španskemu gospodarstvu, na Dunaju, kjer naj bi gospodarstvo v naslednjih štirih letih skušali oživiti s tremi milijardami evrov in v Lizboni.
Le poljski premier
Donald Tusk je bil nekoliko skeptičen glede načrtov Bruslja. "Glavno vprašanje je, kje najti denar," je dejal in opozoril, da je srž trenutnih težav predvsem pomanjkanje dostopa do denarja. Po njegovem mnenju bi bilo bolje izvesti resno razpravo o posledicah tovrstnih paketov spodbud gospodarstvu.
Stališče Slovenije bo znano po četrtkovi seji vlade.