Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za finance je po javni razpravi, ki se je iztekla 11. avgusta, znova proučilo junijski davčni paket. Vztrajajo, da je treba sistem pavšalne obdavčitve spremeniti, kot so napovedali s spremembami in dopolnitvami zakona o dohodnini, le pri odstotku normiranih odhodkov so nekoliko popustili.
»Na podlagi novih izračunov, dosedanje razprave z različnimi deležniki in na podlagi prejetih pripomb v javni razpravi smo preoblikovali predloge davčnih sprememb, ki smo jih napovedali junija,« pojasnjujejo na ministrstvu. Tokrat so, recimo, upoštevali podatke o odmeri dohodnine za leto 2016, ki jih junija še niso imeli. Nove predloge so že posredovali Ekonomsko-socialnemu svetu in poslanskim skupinam vladnih strank. Zagotavljajo, da so kar se da upoštevali prejete pripombe in predloge. Napovedujejo, da se bo razprava o predlaganih davčnih spremembah zdaj nadaljevala.
Pet zakonov
Ministrstvo za finance predlaga posege v pet davčnih zakonov: o dohodnini, davčnem potrjevanju računov, davku na tonažo, davku od dohodkov pravnih oseb in davčnem postopku.
Dohodnino in obdavčitev pravnih oseb je treba spremeniti hkrati, ker oba zakona omogočata normirane odhodke, prilagoditi je treba tudi davčni postopek. Pavšalni sistem zdaj malim zavezancem, ki imajo največ 50.000 evrov ali 100.000 evrov letnih prihodkov, omogoča, da izberejo obdavčitev z normiranimi odhodki. To možnost imajo tako zavezanci za dohodnino z dohodki iz dejavnosti kot za davek od dohodkov pravnih oseb. Pri pravnih osebah je osnova za davek obdavčena s stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, ki je zdaj 19-odstotna. Zavezanci za dohodnino so obdavčeni s 20-odstotno davčno stopnjo, a po cedularnem načelu, ker ti dohodki ne štejejo v letno odmero dohodnine, če imajo še druge obdavčljive vire: to pomeni, da za dohodnino nazadnje plačajo 4 odstotke letnih prihodkov.
Ministrstvo za finance je sprva napovedalo, da bo normirane odhodke znižalo na 60 odstotkov letnih prihodkov, zdaj pa sporočajo, da so se vendarle odločili za 70 odstotkov. Vztrajajo pa, da bo pri zavezancih z dohodki iz dejavnosti preostalih 30 odstotkov štelo v letno odmero dohodnine, tako da ta del vračajo na davčno lestvico. Tako bodo imeli zavezanci pravico uveljavljati tudi posebne osebne olajšave, kar v veljavnem sistemu pavšalne obdavčitve dohodkov iz dejavnosti ni mogoče.
Sistem normiranih dohodkov, ki velja od 1. januarja 2013, nameravajo spremeniti, da bi povečali učinkovitost in pravičnost sistema, trdijo predlagatelji, češ da so zlorabe tako obsežne, da jih ob sedanjem sistemu pavšalne obdavčitve ni mogoče zajeziti: »Nadgrajujemo pravilo glede obveznega izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Določa se zgornja meja višine priznanih normiranih odhodkov.« Po prvotnem predlgou ministrstva za finance naj bi našali naj bi največ 30.000 evrov za zavezance s prihodki do 50.000 evrov in največ 60.000 evrov pri dovoljeni ravni prihodkov do 100.000 evrov: zdaj so prvi znesek zvišali na 35.000 evrov in drugega na 70.000. Pri povezanih osebah, ki po analizi ministrstva najbolj izrabljajo sistem normiranih odhodkov, tako da jih drobijo po členih v verigi, se bodo prihodki po prenovi sistema pavšalne obdavčitve seštevali: »A zavezanec bo lahko dokazoval, da je njegov primer pristen ali da shema poslovanja ni vzpostavljena predvsem zaradi izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.«
Priboljški za zavezance
Drugače pa je v davčnem paketu, o katerem bo znova razpravljal Ekonomsko-socialni svet, tudi nekaj priboljškov za davčne zavezance, na primer v sistemu obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja delavcev, napotenih na delo zunaj države – nanašajo se na napotitve iz Slovenije v tujino in iz tujine v Slovenijo. »Zaradi preprečevanja socialnega dampinga smo glede na prvotni predlog dodali pogoj o višini zagotovljene plače v pogodbi o zaposlitvi, in sicer 1,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji,« poudarjajo predlagatelji. Preoblikovan je bil tudi pogoj glede razdalje 150 kilometrov od državne meje: »Zdaj se predlog opira na kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo po najkrajši cestni povezavi, in sicer če je ta več kot 200 kilometrov oddaljen od kraja napotitve.«
Ministrstvo za finance pa mora dokončati še delo, ki ni vključeno v davčni paket. Ni še objavilo sprememb in dopolnitev pravilnika o izvajanju zakona o DDV,
Predlogi ministrstva sedaj upoštevajo še pripombe glede povračil stroškov, vezanih na začasno napotitev na delo v tujino. Zaradi preprečevanja zlorab se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja pod določenimi pogoji ne vštevajo povračila stroškov za prehrano, prevoz in prenočišče.
Brez stopnic pri olajšavi
V zakonu o dohodnini bo ministrstvo odpravilo stopničavost dodatne splošne olajšave. S tem želi preprečiti primere, ko nekdo z nizkimi dohodki zasluži le nekaj evrov več od drugega, pa pade v razred s precej nižjo olajšavo, ter uvesti pravičnejšo obravnavo zavezancev v podobnem položaju.
Na področju davčnega potrjevanja računov je predvidena trajna možnost proste izbire zavezanca glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov po izteku prehodnega obdobja konec leta in s tem odprava obveznosti dokazovanja nezmožnosti dostopa do spleta ter podaljšanje roka za sporočanje podatkov do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računa. Predlagajo podaljšanje časa za spletno preverjanje davčno potrjenih računov na 60 dni.
Ključni predlogi sprememb zakona o davčnem postopku se nanašajo na spremembe postopkovnih določb zaradi sprememb zakona o dohodnini in spremembe določb glede dneva in načina plačila davka. Zaradi uvedbe možnosti kartičnega plačevanja davkov ter drugih obveznih dajatev pri Upravi RS za javna plačila se bolj na splošno določa, da se davek plača pri upravnem ali drugem državnem organu, če tehnične možnosti to dopuščajo. Takšna splošna določba predstavlja pravno podlago za uvedbo plačevanja davkov tako pri davčnem organu kot tudi pri drugih organih.
Ministrstvo v najnovejših davčnih ukrepih tako predlaga spremembe zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davčnem potrjevanju računov, o davčnem postopku in o davku na tonažo. V slednjem jasneje določa izračun dohodkov od prodaje ladij.
Kot so še zapisali v ministrstvu, so nove predloge oblikovali na podlagi novih izračunov pri odmeri dohodnine za lani, po razpravi z različnimi deležniki in prejemu pripomb v javni obravnavi. Spremembe bodo imele nevtralen učinek na davčno blagajno, z njimi pa želijo bolj sorazmerno porazdeliti davčna bremena, je ob predstavitvi nabora ukrepov konec junija povedala ministrica Mateja Vraničar Erman.
