Marjeta Šoštarič, Karmen Lugarič
Ljubljana - Po prepričanju agrarnega ekonomista in analitika dogajanja v prehrambni industriji Aleša Kuharja je Droga Kolinska odličen primer tretjega vala lastninjenja, v katerem »bodo morali lastniki, ki so prišli do lastnine po divji poti in ker to ni bilo vzdržno, to lastnino prodajati«.
Tatjana Zagorc, direktorica zbornice agroživilskih podjetij pri GZS, pravi, da se na zbornici v kapitalske zgodbe načeloma ne spuščajo s komentarji. »Sicer so pomisleki, ampak vsak malo drugače gleda na to zgodbo. Eni so skeptični, drugi pa vidijo to kot še eno stopnjo v razvoju mednarodnega podjetja. Tudi osebno se za zdaj ne bi rada opredeljevala do tega, kaj pomeni prodaja Droge Kolinske hrvaškemu kupcu.«
Za Aleša Kuharja je bilo to, kar se je zgodilo, pričakovano. »Živimo v gospodarskem sistemu, kjer je legitimna pravica lastnika, da razpolaga s svojo lastnino. Vprašanje, ki ne bo nikoli izzvenelo, pa je, kako so ti lastniki prišli do te lastnine. Droga Kolinska je zagotovo eno boljših podjetij v živilski panogi in nasploh eno vodilnih slovenskih podjetij, ki ima zelo močne blagovne znamke, je mednarodno navzoče tako prodajno kot proizvodno in ima dober razvojni potencial. Zato je slabo, če tako dobro družbo prevzemajo tuja podjetja. A tega ni mogoče preprečiti.«
Strah, da bi prodaja Droge Kolinske prinesla še nadaljnje čiščenje prepoznavnih blagovnih znamk ali celo njihovo prodajo, je po njegovem odveč, saj je glede tega to že precej očiščeno podjetje »z nekaj močnimi blagovnimi znamkami, zato racionalen lastnik tega ne bi več klestil«.
»Lastnik tega podjetja je bil prisiljen v prodajo, ker rešuje svojo kožo po enem najvidnejših projektov lastniškega pohlepa. To je nekaj, kar je bilo pričakovati, je pa škoda, ker v Sloveniji nimamo veliko dobrih podjetij. Če lastnina prehaja v tuje roke, je to z narodnogospodarskega vidika slabo, čeprav je s čisto ekonomskega zornega kota nekaj povsem normalnega in čeprav naj načeloma za poslovanje ne bi bilo razlike, ali je podjetje v tuji ali domači lasti. Sem zagovornik tega, da naj bi čim več podjetij ostalo v slovenski lasti, a to ne sme pomeniti nečednih poslov, kakršni so se v Sloveniji dogajali z lastninjenjem in tajkunskim delovanjem,« pravi Kuhar.
Le donosne znamke?
Bogomir Kovač, ekonomist in nekdanji nadzornik Droge, pa je menil: »V sedmih letih je šla zgodba o Drogi Kolinski povsem iz usmeritve, ki je bila strateško načrtovana, dokler je bila družba avtonomna. Kar je po svoje lahko dober dokaz, kako v vseh lastniških in poslovnih konglomeratih podjetja izgubljajo ne samo svojo fizionomijo, ampak tudi razvojni potencial in na koncu postajajo predmet lastniškega trgovanja. Tako zdaj tisto, kar je bilo načrtovano z združitvijo Droge in Kolinske in kar je Istrabenz obljubljal, preprosto ni držalo. Res pa je, da se je podjetje v izhodišču držalo temeljev, vsaj na osnovnih programih so delali in ohranjali kondicijo blagovnih znamk. Vse drugo so pustili ob strani. Ne le da se je Kolinska preprosto povsem razblinila, ampak je tudi Droga ostala bistveno okleščena. To, kar se je zdaj zgodilo, najbrž ne obeta kakšnega posebno drugačnega razvoja, kot je bil že doslej.« Po Kovačevih besedah bo prevzemno podjetje najverjetneje poskušalo ohranjati pri kondiciji tiste blagovne znamke in programe, ki so donosni.
»To ni prevzemno podjetje, ki bi lahko ponudilo širšo perspektivo. Mislim, da je to nadaljevanje razvojne usmeritve, ki jo je Istrabenz v sili razmer že nakazoval zadnja dve, tri leta. Tisto, kar je posebno problematično, je, da postopoma izgubljamo nosilce prehrambne industrije, navsezadnje tudi dobra podjetja, ekipe, ki so jih vodila in postavljala poslovno mrežo, ki je bila steber slovenske industrije. To je v globalnih časih krize izjemno problematično in najbrž se bo dogajalo še kje.«
Ob ambicijah, ki jih ima z novim ministrom naš prehrambni sektor, prodaja tako pomembnih prehrambnih družb tujcem nikakor ni dobra, je prepričan Kovač. »Ne glede na vse drugo Istrabenz pravzaprav nikoli ni imel posebno jasne predstave, kaj bi počel z živilsko industrijo.« (Marjeta Šoštarič) Iz tiskanega Dela
Predsednik uprave Skupine Žito Toni Balažič: Vpliv lastniške spremembe se bo pokazal na daljši rok
Toni Balažič, predsednik uprave Skupine Žito je dejal, da "v visoko konkurenčni živilski panogi, kjer je velika moč koncentrirana v rokah velikih multinacionalnih podjetij, oblikovanje večjih prehrambenih koncernov, ki širijo svojo kompetenco tudi z distribucijo, zagotovo nudi dobre temelje za nadaljnji razvoj in izhodišča za boljšo pogajalsko in trženjsko pozicijo".
Nakup Droge Kolinske je dogodek, ki pomembno vpliva na živilsko panogo tako v Sloveniji kot tudi v regiji jugo-vzhodne Evrope, vendar pa je v tem trenutku še prezgodaj za ocenjevanje dejanskih vplivov te lastniške spremembe, ki se bodo pokazali na daljši rok, je povedal Balažič.
V videoprispevku si oglejte pogovor z Alešem Kuharjem, ki pravi, da je prodaja Droge Kolinske plačevanje zapitkov t.i. "tajkunskih" privatizacij. Vprašali smo ga, koliko je realno, da Droga Kolinska ostane takšna, kot je, in kaj meni, da se bo zgodilo z blagovnimi znamkami Droge Kolinske. (Karmen Lugarič)