Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje, da je vsakršna oblika spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu prepovedana, in jasno je zapisano, da je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.
To področje ureja tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki jasno nalaga obveznosti delodajalcu, ki mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.
Slovenska delovnopravna zakonodaja ne pozna besede mobing, ampak govori o spolnem in drugem nadlegovanju, ki pomeni diskriminacijo delavca, ter o trpinčenju na delovnem mestu.
Sankcije za delodajalca –
Če delodajalec ne sprejme preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenih oblik vedenj, ga lahko doleti sankcija delovnega inšpektorja in tudi sankcija inšpektorja za varnost in zdravje pri delu, ki za delodajalca lahko znaša tudi do 40.000 evrov.
Kot kadrovska revizorka lahko rečem, da je večina slovenskih delodajalcev sprejela akt o preprečevanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, vendar pogosto ti akti niso ustrezno usklajeni z zaposlenimi. Poudarila bi, da sam akt ni zadosten preventivni ukrep.
Mobing ali napačno komuniciranje
Če sodelavci menijo, da šef izvaja mobing nad enim izmed kolegov, priporočam, da se najprej obrnejo na ustrezno zunanjo institucijo, ki jim bo pomagala ugotoviti, ali gre res za nedovoljena dejanja mobinga.
Če obstaja sum na mobing, imajo sodelavci dve možnosti:
1. Soočenje šefa z ugotovljeno situacijo prek zunanjega mediatorja in poziv za vzpostavitev varnega in zdravega delovnega okolja.
2. Če to zaradi strahu izgube zaposlitve ali drugih morebitnih nadaljnjih negativnih sankcij za delavce ni nesprejemljivo, naj sodelavci ali žrtev podajo anonimno prijavo na pristojni delovni inšpektorat, ki bo delodajalca opozoril na podano prijavo, preveril, ali je delodajalec izvedel vse zakonsko obvezne preventivne ukrepe, ter zahteval vzpostavitev varnega in zdravega okolja na delovnih mestih.
Vsakemu delodajalcu bi moralo biti v interesu vzpostaviti delovno okolje, v katerem se delavci počutijo varne in v katerega z veseljem prihajajo na delo. To je pogoj za učinkovito delo delavca, ki na tak način prispeva k večji produktivnosti podjetja.