Tiskane izdaje
Saša Boštjančič, direktorica portala Mojazaposlitev.si:
Svojima najstnikoma, zdaj dijakoma prvih letnikov, sem svetovala, naj izbereta srednjo šolo, ki je v koraku s časom. To je še posebej pomembno pri srednjih strokovnih ali tehniških šolah, za katere je ključno, da se povezujejo z različnimi podjetji, ki dijakom omogočajo pridobivanje prvih delovnih izkušenj.
Zelo pomembno je, da jima bo izbrana izobraževalna institucija odprla tudi možnost nadaljevanja študija na fakulteti, obenem pa z izobraževalnimi pristopi pri mladih podprla kreativnost, samostojnost in veselje do osvajanja novih znanj. Pri tem naj se ne ozirata samo na trenutne potrebe na trgu dela, saj ves čas nastajajo novi poklici in nihče ne more zagotovo vedeti, kaj bo čez deset, dvajset let. Bolj kot poklic, ki si ga bo naša mladina uradno pridobila, bo pomembno, katera znanja, veščine in spretnosti bodo osvojili.
Saša Boštjančič Foto: osebni arhiv
Ob svojih dveh najstnikih ugotavljam, da »sodobna šola« žal v mladih ne razvija dovolj kreativnosti, kritičnega razmišljanja, reševanja problemov, novih znanj, veščin in miselnosti. Pomembno je, da tudi šola mlade pripravi na življenje, da spodbuja iznajdljivost in ob tem dodatno ponudi znanja, teoretična in praktična, ki jih bodo potrebovali ob vstopu na trg dela.Smer šolanja ne definira poklicne poti za vse življenje, ampak zgolj usmeritev, zanimanje za področje dela. Znotraj tega pa je ogromno različic, ki se jih posameznik priuči na delovnem mestu.
K lažji odločitvi bo zagotovo pripomogel obisk Informative in februarskih informativnih dni. Bodoči dijaki naj tam čim več sprašujejo, glede izkušenj pa predvsem prisluhnejo starejšim kolegom, ki jim bodo z veseljem povedali, kaj je tisto, kar je na njihovi šoli najbolj »kul«.
Boštjan Zajec, Kolektor Orodjarna, direktor družbe za tehnično področje:
Mlademu človeku želim, da do konca osnovne šole pridobi dobre delovne navade. To in nadarjenost mu omogočata, da v polnosti izkoristi možnosti, ki jih ponujajo šole od blizu in daleč. Razlike med šolami ne naredijo nadstandardni programi, niti strokovne ekskurzije in športni tedni, ampak učitelji in učenci.
Šola mora predvsem zagotavljati red in disciplino. To je osnova za produktivno in raziskovalno delo, priprava na prihodnost. To se sliši kontradiktorno s potrebo po fleksibilnem in inovativnem pristopu, vendar prav red in zahteve generirajo nove možnosti, kako biti boljši, hitrejši, učinkovitejši.
Boštjan Zajec Foto: osebni arhiv
Znanja in veščine prihodnosti je zelo težko predvideti. Potrebovali bomo veščine kmetovanja, polaganja ploščic kot tudi programiranja in konstruiranja. Vse to bodo specialisti izvajali z drugimi orodji in materiali v realnem ali virtualnem svetu.
Zato mislim, da je za mladega človeka pomembno poznavanje poklicev v praksi in vzpostavitev želje po svojem poklicu. Mladi ljudje imajo danes drugačen pogled na svet, drugače razporejene vrednote. Dokler ne bodo sami imeli želje in bodo v šolo hodili zaradi staršev, se lahko šole s svojimi programi »pretrgajo na pol«, učinka ne bo.
Vida Kališnik, voznica avtobusa :
Najpomembneje se mi zdi, da se mladi odločijo za poklic, ki jih veseli, nato pa šolo v vsakem primeru končajo, da imajo neko podlago. Tudi če ugotovijo, da to ni to, je dobro vztrajati, priti do cilja. Tudi s tem človek izkaže neko odgovornost, pokaže značaj.
Vida Karlišnik Foto: Mavric Pivk
Saj poklicu nisi nujno zapisan doživljenjsko, če si elastičen, imaš željo in voljo, se potem preusmeriš, dopolnjuješ znanja. Sama sem končala poklicno tapetniško šolo, to je bila odskočna deska, potem me je zaneslo v druge vode. Če se izobražuješ, si bolj razgledan, pridobivaš različne izkušnje in tudi to pri delodajalcih šteje, si iskan kader.Takšna je moja izkušnja. Pri teh letih - do upokojitve mi ne manjka več veliko - sem službo zamenjala dvakrat v manj kot dveh letih. In nisem iskala dela, dobila sem ponudbe.
