Antropologinje: »Same moramo opozoriti nase«

Ajda Jurca

Zaposlitev je za mlade malce težja, a ostajam pozitivna. Kot antropologinja se vidim pri delu z ljudmi, sploh s socialno izključenimi skupinami in njihovo integracijo v družbeno okolje. Pri nas so takšna dela bolj prostovoljna, zato razmišljam o delu v tujini. Sama sem občasno prostovoljka pri delu z begunci, pomagam tudi v vrtcu. Po končanem študiju upam na najboljše – da bom dobila delo, ki me bo veselilo.

Urška Nemec

Na poti do zaposlitve se bomo srečevali s težavami, saj je poleg pomanjkanja delovnih mest na trgu dela nerazumevanje, kaj je antropologija in kaj lahko antropolog počne. Pomagam pri Slovenski filantropiji, s prijateljico pripravljava projekt, s katerim želiva povezati to vedo z agronomijo in ekonomijo, sodelujem še pri ustanovitvi ekomuzeja v Laškem. Skratka, ogromno neplačanega dela. Rada bi delala v razvojni agenciji ali muzeju.

Maša Flogie

Želimo delati kot antropologi, toda priložnosti, kjer bi se lahko izkazali, manjka, zato se zadovoljimo z raznovrstnimi deli na študentsko napotnico. Ne smemo čakati, da nas opazijo kot potreben člen v projektih, v javnem sektorju; znati moramo opozoriti nase. Zato opozarjam, da imamo znanje, ki zajema komparativen in holističen pristop – to je ključ pri delu z ljudmi in za ljudi.

Neža Sovinc

Obstaja ogromno dobrih praks antropologov, ki opravljajo raziskovalno delo v večjih podjetjih ali vladnih institucijah. V Sloveniji je za zdaj to omejeno. Zaradi močnih migracijskih tokov se kaže potreba po zaposlovanju v zdravstvenih ustanovah, kjer bi bili vmesni člen med pacientom in osebjem. Antropološka radovednost in nenehno odzivanje na vse vrste sprememb v družbi sta za mlade diplomante v iskanju zaposlitve nujna.