Tiskane izdaje
Kako glede na razmere na trgu dela študirati družboslovje, da bo posameznik, ko bo študij končal, karseda zaposljiv? In zakaj je že med študijem pomemben stik s tujino? Prvo vprašanje smo zastavili družboslovcu z ljubljanske fakultete za družbene vede, drugo naravoslovcu, ki kot raziskovalec trenutno deluje v Švici.
Doc. dr. Jernej Amon Prodnik, Fakulteta za družbene vede UL:
Pomembno je, da ga izbrano področje res zanima. Le tako se bo študija lahko lotil zavzeto in z zanimanjem in postal strokovnjak. To se morda zdi klišejsko, vendar bo nekdo, ki pozna svoje področje, bolje vedel, kje so možnosti za zaposlitev, poznal bo specifike stroke in imel bo vzpostavljeno mrežo stikov, ki je pomembna pri iskanju dela.
Pomemben je seveda uspeh med študijem, vendar je za družboslovce nujna tudi široka razgledanost in izkoriščanje dodatnih možnosti, ki jih prinaša študentsko življenje. V mislih imam mednarodne izmenjave programa Erasmus, strokovne ekskurzije, sodelovanje v društvih in pridobivanje dodatnih znanj v okviru fakultet kot tudi drugod.
Posebej družboslovje se v javnosti prevečkrat izpostavlja kot težava, a glede na raziskave o zaposljivosti diplomantov je vse odvisno od fakultete; družboslovci z ene fakultete hitreje dobijo službe kot z druge. K temu zagotovo prispeva dejstvo, da so prvi bolj prilagodljivi in imajo širok spekter multidisciplinarnih znanj. Bo pa obstoječe težave na trgu dela, ki veljajo za vse poklice, nujno nasloviti s političnimi rešitvami.
Dr. Anže Županič, Eawag - Nacionalni inštitut za vodne znanosti in tehnologijo, Švica:
Če bodo malce pobrskali po spletu ali se pozanimali na fakulteti, se jim bodo že med dodiplomskim študijem odprle priložnosti za izmenjave s tujino. Če jih hočejo izkoristiti, potem naj si vzamejo čas in izberejo takšno, ki jim omogoči pridobivanje kar največ novih izkušenj in znanja: izberejo naj si vsebine, ki jih zanimajo, pa jih v domačem okolju ni, ali pa naj spoznajo kraje, kjer bi morda radi študij ali delo po diplomi nadaljevali. In ko so enkrat tam, naj delajo 'na polno'.
Najpomembneje je, da kar najbolje izkoristijo okolje, v katerem so, pa naj bo to doma ali v tujini. Na predavanjih profesorji podajo samo del svojega znanja in izkušenj. Če želijo več, potem naj jih raje vprašajo, kaj so trenutno najpomembnejša odprta vprašanja na njihovem področju, in naj se vključijo v kakšen zanimiv raziskovalni ali razvojni projekt. Ali še bolje, domislijo naj se svojega velikega vprašanja in naj najdejo mentorja, ki jim lahko pomaga pri iskanju odgovora.
Naj bodo odprti do novih ljudi in do novih idej in kritični do vsakogar in vsega. In naj ne pozabijo, da je treba včasih tudi odklopiti in uživati.
