Če bi bila moški, bi se hitreje uveljavila

Kako se ženske lahko uveljavijo v podjetništvu, v neusmiljeni konkurenci, za povrh pa še v nekaterih nenavadnih ženskih poklicih? Bernarda Škrabar, detektivka, direktorica Detektivske varnostne agencije, priznava: »Dokazano je, da se ženske nasploh težje uveljavimo, kaj šele v poklicu, kot je moj. Če bi bila moški, verjamem v to, da bi me trg dosti hitreje prepoznal kot kompetentno. Kot ženska sem potrebovala veliko več časa za to, da sem se uveljavila. Vendar sem se tudi s tem prenehala ukvarjati in sem ta koncept razmišljanja izkoreninila iz svoje glave. Zdaj gledam na to, da sem ženska v tipično moškem poklicu kot na prednost, saj delam stvari bistveno drugače, po žensko.«

In med drugim spomni: »Ali veste, da je eden najbolj znanih detektivov v zgodovini na svetu Allan Pinkerton davnega leta 1856 v svoji detektivski agenciji zaposlil prvo detektivko, Kate Warne? Na podlagi dobrih izkušenj so v agenciji kmalu razvili ženski oddelek. Si predstavljate, koliko poguma je bilo potrebnega temu možaku, da je v času, ko ženske niso imele volilne pravice, zaposlil žensko detektivko? Bil je zelo drzen in ni se oziral na mnenje drugih.« (Daljši pogovor objavljamo na Delo.si).

V vodstvu imajo polovico žensk

Tudi OMV Slovenija ni, na prvi pogled, tipično žensko podjetje, a očitno to je. Lani so prejeli priznanje do menedžerk prijazno podjetje. Generalna direktorica OMV Vanja Lombar pravi, da si za uravnoteženo zastopanost spolov na ravni celotne Skupine OMV prizadevajo že dalj časa.

»V OMV Slovenija je zastopanost žensk med vsemi zaposlenimi 60-odstotna, v ožji vodstveni ekipi pa imamo polovico žensk. Kljub temu, da družba deluje v tehnični panogi, ženske dojemamo enako kot moške – kot zelo sposobne in zanesljive zaposlene z nenadomestljivim prispevkom k uspehu podjetja. Veseli me vse večje število menedžerk v Sloveniji, saj to kaže na razvoj kulture in družbe, v kateri delujemo.« A nasplošno ni tako idealno.

Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, pravi: »Za doseganje uravnoteženosti in 40-odstotnega deleža žensk v vodstvenih organih se kot do zdaj za najbolj učinkovit pristop izkazuje uvedba kvot. Zato si sekcija menedžerk pri Združenju Manager aktivno prizadeva, da uvedba kvot ostane na dnevnem redu vlade.«

Kako blizu vlade so te kvote, je drugo vprašanje. Na ministrstvu za delo so na vprašanje, kje je pristala priprava zakona, ki naj bi vpeljala 40-odstotne ženske kvote na odločujočih mestih v velikih družbah, odgovorili: »Delovna skupina za pripravo predloga zakona je končala s pripravo podlag in smernic. Tako so npr. pregledali tuje zakone in njihove rešitve ter možnost prenosa tujih dobrih rešitev v slovensko zakonodajo in prakso. Zakon je zdaj v fazi priprave osnutka.« 

Številne raziskave sicer dokazujejo, da so spolno raznolike uprave uspešnejše, njihove odločitve so tudi bolj celovite, kar so sledili pri projektu Eqpowerec, ki ga je vodila dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela.

In si prizadevali tudi za omenjene kvote. Kljub vsemu se pobude, akcije, programi, kako ženskam na njihovi delovni, karierni poti omogočiti čim več priložnosti, številne.

Alja Gajšek, vodja razvoja programov v podjetniški mreži CEED, poudarja, kako pomembno je, da podjetnica, sodobna ženska dela tisto, v čemer uživa, in če lahko ustvarja v svojem podjetju in bo zato bolj srečna, zadovoljna, bo to energijo lahko ponesla v različne pore svojega življenja; ne le v podjetje, tudi v svojo družino in svoje okolje.

Poslanstvo WE Inspire inciative, ki jo izvaja CEED, je spodbujati podjetnice, da delajo, v čemer so dobre, ter jim pri tem pomagati s posebnimi delavnicami, mentorji in gradnjo poslovne mreže na mreženjskih srečanjih.