Če zaposliš pravega kandidata, se strošek za prevoz hitro povrne

Ob sedanjih trendih na trgu dela bo večja mobilnost postala samoumevna za vse, za iskalce in ponudnike dela.

Objavljeno
23. avgust 2017 16.04
Božena Križnik
Božena Križnik

Na delovno mobilnost je moč gledati tudi skozi prizmo skrbi za ustrezne kadre v podjetjih. Ob zmanjševanju števila brezposelnih ima večina podjetij v Sloveniji že zdaj težave zaradi neskladij na trgu dela. Po informacijah ministrstva za delo trenutno v Sloveniji primanjkuje delavcev na celotnem območju, zato je težko govoriti samo o strukturni in lokacijsko/regionalni brezposelnosti. V Sloveniji se soočamo z velikim povpraševanjem po ustreznih delavcih in to bo v prihodnje bo eden glavnih izzivov za delodajalce. Večja mobilnost bo postala samoumevna, za obe strani, za iskalca in ponudnika dela.

Znotraj povprečja so še vedno podjetja, ki svoje potrebe po kadrih za zdaj še lahko pokrijejo iz »domačega bazena«. V ribniški Inles denimo, ki zaposluje 376 ljudi, se jih večina vozi vsak dan manj kot 20 kilometrov, samo dva pa iz Ljubljane. Težav z dnevnimi migracijami, z njimi povezanimi stroški in nadzorom nimajo. Kot je dejal Boštjan j. Thurnherr, tamkajšnji direktor za kadrovski in pravni sektor, pa ne pričakujejo, da bo večno tako. Ob sedanjih trendih na trgu dela in ob stalnem tehnološkem posodabljanju bodo morali na »uvoz« kadrov iz oddaljenejših krajev najbrž prej ali slej pomisliti tudi v za zdaj še »samozadostnih« podjetjih. Pomembno pa je, da se tega zavedo pravi čas.

Odprtost in zaupanje

Knaufinsulation iz Škofje Loke pa ima bogate izkušnje s čezmejnimi migracijami in mobilnostjo zaposlenih. Ker je v Škofji Loki tudi sedež ekip iz matičnega podjetja, te pa združujejo specifične, visoko specializirane kadre, imajo tam kar nekaj dnevnih migrantov, predvsem iz sosednje Avstrije. Zaposleni slovenski državljani večinoma prihajajo iz gorenjske in ljubljanske regije, najdlje pa npr. iz Štajerske. Sodelavci, ki se vsak dan vozijo v Škofjo Loko iz bolj oddaljenih krajev, imajo v glavnem službene avtomobile, saj gre za ključne kadre, ki jim službeni avto pripada že po funkciji.

Družba zaposluje tudi sodelavce (tuje državljane), ki so se v Slovenijo preselili na primer iz Amerike, Švice, Srbije, Bolgarije, Nemčije ... Tem nudijo vso podporo pri selitvi in pridobivanju ustreznih dovoljenj za delo ter pomoč pri združevanju družine (npr. pri šolanju otrok v Sloveniji). Ključnim kadrom in sodelavcem na vodstvenih pozicijah povrnejo tudi stroške najema stanovanja. Službenih stanovanj nimajo. Če se sodelavec ne priseli z družino, krijejo tudi potne stroške za obisk družine.

»Še vedno opažamo, da je oddaljenost do delovnega mesta v Sloveniji močan dejavnik, ki vpliva na posameznikovo odločitev o zaposlitvi,« pojasnjuje Barbara Hafner, vodja marketinga in tržnega komuniciranja v Knaufinsulationu. »Le redkokdaj smo se pripravljeni v službo voziti več kot pol ure v eno smer. Tudi, ko izvajamo selekcijske razgovore s kandidati, ti pogosto kot razlog za zamenjavo službe navedejo prav preveliko oddaljenost trenutnega delovnega mesta od kraja bivanja. Selitev v drug, bolj oddaljen kraj bivanja tako pogosto za sabo potegne tudi menjavo službe.«

Večja ko je oddaljenost domicila zaposlenih, večji so stroški za podjetje. Vendar ti za Knaufinsulation nikoli niso bili kriterij, ki bi ga upoštevali pri izbiri novih sodelavcev. »Pri nas štejejo kompetence, izkušnje, znanje ... Strošek prevoza se ti povrne večkratno, če zaposliš pravega kandidata, ki bo prinašal dodano vrednost podjetju. Tako tudi nikoli ne nadziramo prevoza na delo, saj gradimo naš odnos do ljudi na zaupanju.«

Kar zadeva selitve sodelavcev v tujino, beležijo zelo nizko statistiko. Kljub temu, da so mednarodno podjetje, ki ima samo v Evropi več svojih tovarn, in tudi znotraj koncerna zelo spodbuja izmenjavo kadrov in napredovanje na centralne funkcije (s sedežem v Belgiji), se Slovenci zelo težko odločijo za selitev.

Oddaljenost je redko odločujoča

V velenjsko Gorenje se na delo iz drugih občin vozi 57 odstotkov zaposlenih (najdlje 105 kilometrov), od tega je 53 odstotkov moških in 26 odstotkov starejših od 50 let. Za strošek prevoza družba na leto odšteje 2,9 milijona evrov. Za prevoz uporabljajo pretežno lastna prevozna sredstva, na nekaterih relacijah pa ima podjetje organiziran tudi avtobusni prevoz. Nadomestilo za prevoz na delo in z dela v Gorenju izplačujejo v skladu s kolektivno pogodbo, posebnih težav s tem pa nimajo. Občasno izvedejo nadzor z obiski na domu, predvsem pri delavcih, kjer obstaja sum zlorabe podatkov.

Tudi po izkušnjah Gorenja »oddaljenost od službe ne vpliva na odločitev posameznika o izbiri dela; če ponujeno delovno mesto predstavlja ustrezen karierni izziv, se je kandidat pripravljen voziti dlje in v nadaljevanju tudi preseliti bliže kraju zaposlitve«.

Gorenje v svoje hčerinske družbe po svetu napotuje na vodstvene in ključne položaje pretežno sodelavce iz matične družbe in tako ohranja kulturo in vrednote podjetja tudi v tujini. Ostale sodelavce poišče v lokalnem okolju. Ključne kadre za napotitev v tujino prepoznajo, razvijajo in usposobijo v matični družbi v Velenju, po napotitvi v celoti poskrbijo za njihovo bivanje in bivanje družin in jim dodelijo tudi službene avtomobile. Tujcem, ki delajo v Gorenju, pa pomagajo pri iskanju stanovanj.