»Delo je lahko včasih naporno«

Jani Kovačič je Ljutomerčan iz Hrastnika. Eno leto več kot tri desetletja že dela v »glažuti« kot steklopihalec: poleti je vesel, če se temperature sučejo samo okrog 40 stopinj Celzija in si lahko žejo gasi le s kakšnimi petimi litri vode. Šele 49 let mu je. Za zdaj mu zdravje dobro služi in doslej ni razmišljal, kaj bo, če enkrat ne bo zmogel več.

Pri 58 letih dela ne moreš več kakovostno opravljati

Zato ga vprašanje, ali se v potu in znoju ob steklu vidi še naslednjih devet let, preseneti. Da se ne vidi, odgovori šele po tehtnem premisleku … »Za osem let se nam je podaljšala aktivna doba. Z leti postane človek manj spreten, težje prenaša vročino, hitreje se utrudi, tako da – ne, pri oseminpetdesetih tega dela ni mogoče več kakovostno opravljati,« je prepričan prvi sindikalist hrastniških steklarjev.

Kovačič meni, da imajo steklarji na osebnih računih, ko se poklicno upokojijo, med 22.000 in 24.000 evrov, odvisno od plače. Obenem ocenjuje, da to za čas do starostne upokojitve ne zadošča. »Ko se človek poklicno upokoji, se znajde v nekakšni sivi coni: izpolnjuje pogoje za odhod, nima pa pogojev za redno upokojitev. Ni več zaposlen in ni upokojen,« pravi.

Z ministrstva za delo je pogosto slišati očitek, da večina poklicno upokojenih počaka starostno upokojitev in vzame denar, ki se je nabral na računu, v enem znesku. To potrjuje tudi prenekateri poklicni upokojenec. V Steklarni Hrastnik (SH) se za poklicno upokojitev odločita dva ali trije steklarji na leto. Ker je znesek, ki se je nabral na računu, edini vir prihodka v času od poklicne do starostne upokojitve, se Kovačič sprašuje: »Od česa potem ljudje živijo v vmesnem obdobju? Vse prispevke, tudi za zdravstvo, si morajo plačevati sami. Vsak mesec to znese najmanj 50 evrov stroškov.« Očitno jih tačas preživljajo drugi …

Na enostavnejše delovno mesto za isto plačo

Čeprav v SH skrbijo za ljudi z zdravstvenimi težavami tako, da jih razbremenijo, in da znatna sredstva vlagajo v boljše delovne pogoje, je treba zadeve, vezane na poklicno upokojevanje, najprej urediti na državni ravni, je prepričan Kovačič: »Beneficiran staž ne bi smel biti vezan na starost, ampak na delovno dobo. Nekoč je bil sistem bolj pravičen in funkcioniral je, kot je treba: zadoščalo je 32 let polne delovne dobe. Zdaj se masa denarja deli med sklade. Od zneska, ki nam ga plačujejo na osebne račune, tretjino porabijo skladi za svoje delovanje.« Druga rešitev, ki se zdi Kovačiču prav tako boljša od obstoječe, je, da delodajalec po določenem času delavcu preprosto zagotovi lažje delovno mesto z isto plačo.

Kaj je v hrastniški Steklarni lažje delovno mesto? Laik bi rekel, da so lažja vsa, kjer se ne piha steklo. Kovačič pravi: »Če bom imel srečo, ga bom še nekaj let pihal in se bodo zadeve tačas morda uredile na sistemski ravni, tako da ne bom prisiljen razmišljati, na katero drugo mesto bi me lahko preselili.«

Preprosto, treba se je ohladiti

Na delovnik ima steklopihalec na voljo dva odmora po deset, petnajst minut, odvisno od težavnosti izdelka, poleti tudi več, saj se je preprosto treba ohladiti.

Sicer pa v SH deluje tudi invalidsko podjetje, ki je že ob ustanovitvi leta 2016 štelo 44 zaposlenih, od teh 26 s statusom invalida. »S tem, ko se podaljšuje delovna doba,« meni Kovačič, »se povečuje tveganje za bolniški stalež.« V invalidskem podjetju je trenutno 89 zaposlenih.

Kovačič svojega dela ne opisuje z besedami težavno, zoprno, trdo … Njegov izraz je bolj prizanesljiv: pravi, da zna biti včasih naporno. Kar so v očeh navadnih smrtnikov »nemogoče razmere«, on opiše kot »no, poleti je več kot 40, kdaj celo 50 stopinj«. Kaj pa pozimi? »Delo steklarja je ročno delo, in to pač zahteva celega človeka,« se nasmehne. Skozi njegove roke je v treh desetletjih šlo na kilograme, kaj kilograme, na tone stekla!