Delo jim jemljejo tisti brez žiga

V ponedeljek so pri Mednarodni skupnosti arhitektov, ki združuje 1,3 milijona članov, zaznamovali svetovni dan arhitekture. Glede na stanje na trgu dela ima v Sloveniji ta poklic oznako tistega, »s katerim bodo imele osebe težave pri zaposlovanju« – tako so ga kategorizirali na zavodu za zaposlovanje.

Avgusta je bilo v njihovi bazi brezposelnih prijavljenih 272 ljudi z izobrazbo iz arhitekture, največ tistih iz starostne skupine od 30 do 39 let. Lani so bili v povprečju brez službe 20 mesecev, kar je v arhitekturnih krogih najdaljše obdobje brez zaposlitve v zadnjih petih letih.

Delavnice, natečaji, obiski birojev

Na ljubljanski fakulteti za arhitekturo (FA) so v študijskem letu 2015/16 našteli 1141 študentov. »Letos smo v prvi letnik vpisali 115 študentov. Če prištejemo še ponavljavce in študente, ki niso državljani Evropske unije, se število ustavi pri približno 180. Diplomantov je med 65 in 80 na leto,« je podatke razkril tajnik na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Mitja Blaganje. Povpraševanje je vsako leto večje od števila prostih vpisnih mest. Tudi med krizo v gradbeništvu je ostalo zanimanje mladih za arhitekturo na enaki ravni kot pred njo.

Da bi svoje bodoče diplomante kar se da dobro pripravili na opravljanje poklica, se vse od ustanovitve fakultete osredotočajo na seminarsko delo.

Infografika: Delo

»Pri glavnem študijskem programu projektiranje študent sodeluje z mentorjem skozi pet let študija, prav tako s študenti različnih letnikov. Rešujejo fiktivne probleme, iz katerih nastanejo konkretni projekti,« je usvajanje potrebnih znanj opisal Blaganje. Študentje morajo opraviti tudi obvezno prakso na gradbišču in v arhitekturnem biroju.

»Ogromno je študentskih delavnic in natečajev, kjer pridejo v neposreden stik s projektiranjem. Vpeljali smo tudi medsebojno povezovanje predmetov,« je razkril in dodal, da se diplomanti njihove fakultete povezujejo tudi z drugimi področji, opazili so jih, denimo, med razvojniki pri Legu.

»Študentje se med študijem naučijo reševati probleme in projektnega pristopa, takšni diplomanti so uporabni v številnih poklicih,« je prepričan sogovornik, ki je poudaril, da vse več diplomantov FA dela v tujini v uglednih birojih.

Priložnost so natečaji

Fakulteta svoje študente na trg dela v zadnjih petih letih pripravlja tudi s sodelovanjem s Kariernimi centri Univerze v Ljubljani. »Zanje organiziramo delavnice, na katerih pridobijo dodatna znanja. Med vsemi aktivnostmi se študentje v največjem številu udeležujejo obiskov realnih delovnih okolij. Pri tem se aktivno vključujejo v mreženje s potencialnimi delodajalci, zanimajo jih tudi njihovi projekti,« je program razkrila karierna svetovalka Tina Kozic Kolšek, ki svetuje mladim tudi o študijskih izmenjavah in pri evalvaciji ter vključitvi medkulturne izkušnje v življenjepis.

Infografika: Delo

»Bi si pa seveda želela, da bi bilo še več zanimanja tudi za druge aktivnosti, ki so jim ponujene. Predvsem pa, da bi več mladih začelo zgodaj razmišljati o tem, kaj po diplomi, saj bi bilo tako marsikomu laže pri prehodu s fakultete na trg dela,« je poudarila.

Priložnosti za arhitekte so natečaji. Njihovo število se je od krize v gradbeništvu zmanjšalo. Letos jih bodo skupno našteli šest, od teh so štirje v pripravi. To so ureditev mestnega jedra v Ajdovščini in Murski Soboti, ACL – atletski center Ljubljana v Šiški in SNG Drama v Ljubljani.

»Cilj je, da se naročilo dobi na podlagi najboljše rešitve, in ne najnižje cene,« je opozoril Vlado Krajcar, strokovni sodelavec pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (Zaps), kjer je trenutno aktualen en razpis: Dom zaščite in reševanja v Trzinu, rok za oddajo projekta poteče čez mesec dni.

Nelojalna konkurenca

Ena od velikih težav, ki se pojavljajo med arhitekti na trgu, je nelojalna konkurenca. »Trenutna regulacija poklica in dejavnosti ni ustrezna, storitve arhitektov opravlja veliko nestrokovnih oseb in poslovni subjekti, ki nimajo zagotovljenega ustreznega strokovnega kadra. Tudi zato, in ne le zaradi gospodarske krize, so arhitekti brez dela,« je poudaril Krajcar iz zbornice, ki združuje arhitekte, krajinske arhitekte in prostorske načrtovalce.

Pogoj za včlanitev so strokovne kvalifikacije (ustrezna diploma, praksa, strokovni izpit), na podlagi katerih Zaps podeljuje pooblastila v obliki žiga, ki ga člani potrebujejo za izvedbo projektiranja oziroma prostorskega načrtovanja. Zaps pod svojim okriljem združuje 1430 članov, od tega je pooblaščenih arhitektov 1338, pooblaščenih krajinskih arhitektov pa 71.

Infografika: Delo

Zaradi suma o posojanju žiga, s katerim so odgovorni projektanti arhitekture žigosali načrte, ki jih niso izdelali, so pri Zapsu pred dvema letoma natančno pregledali projektne dokumentacije za stavbe v Pomurju. Pod drobnogled so vzeli 889 projektov in ugotovili, da so dejavnost arhitekturnega načrtovanja v več kot 70 odstotkih primerov opravljali poslovni subjekti, ki niso v lasti pooblaščenih arhitektov oziroma jih ne zaposlujejo.

»S tem naročnikom nista zagotovljeni strokovnost in odgovornost, kakovost dokumentacije in grajenega prostora je zaskrbljujoče nizka, kar vodi k povzetku, da se stroki in grajenemu okolju povzroča neprecenljiva škoda,« so zapisali v osnutku arhitekturne politike Arhitektura za ljudi, ki ga vodi ministrstvo za kulturo v okviru Nacionalnega programa za kulturo.

Z njim pri Zapsu spodbujajo vzpostavitev sistema, ki bo izločal neusposobljene izvajalce brez ustreznih kompetenc, terjal večjo odgovornost stroke ter ji hkrati zagotovil veljavo, širše pristojnosti in večjo zastopanost v javnem sektorju.

»Etično strokovno ravnanje, neodvisnost in izogibanje konfliktu interesov so načela, h katerim ni treba zavezati le posameznih arhitektov, ampak tudi poslovne subjekte, tako da jim prek strokovnega pooblastila naložimo formalnopravno odgovornost za njihovo strokovno ravnanje,« so zapisali v osnutku arhitekturne politike, s katerim naj bi storili nove korake k izboljšanju kakovosti grajenja prostora in večji veljavi stroke.