Tiskane izdaje
V peklenski vročini so še zlasti izpostavljena delovna mesta na prostem: na cesti, na železnici, na strehi, na gradbenih odrih, poljih, vinogradih, na solinah. Predpisi delodajalcu nalagajo, da poskrbi za to, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, da niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom, prahu, da lahko ob nevarnosti hitro zapustijo delovno mesto.
Martin Kurent iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v članku o toplotnih obremenitvah pri delu na vročini poleg drugih ukrepov, ki jih navajajo različni strokovnjaki in institucije, med začasnimi ukrepi ob visokih temperaturah izpostavi pomen dela v paru in nenazadnje tudi prekinitev delovnega procesa.
Obalna sindikalna organizacija KS 90 je te dni v izjavi za medije opozorila, da vroče delovno okolje zmanjšuje posameznikovo duševno budnost in fizično storilnost, naštela pa je tudi zakona, ki delodajalcem nalagata ustrezno toplotno udobje delavcev. To sta zakon o delovnih razmerjih in zakon o varnosti in zdravju pri delu.
Pri tem opozarja, da so razmere, ki omogočajo varnost in zdravje na delovnem mestu, pravica delavcev in skrb delodajalcev. Tudi na republiškem inšpektoratu za delo poudarjajo, da je delodajalčeva dolžnost, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov zagotovi delavcem varnost in zdravje pri delu. Za katere ukrepe se bo odločil, je odvisno od konkretnih razmer in okoliščin, opredeliti pa jih mora v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.
Posledice
Kot je poudarila predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, je nenadzorovana izpostavljenost soncu usodna že zaradi velike nevarnosti kožnega raka, ki je lahko smrten. Tudi Martin Kurent opozarja na posledice toplotnih obremenitev pri delu: pride lahko do toplotne izčrpanosti (potenja, utrujenosti, pospešenega srčnega utripa, znižanja krvnega pritiska, krčev, glavobola, slabosti, motenja zavesti) in toplotnega udara, ki lahko dvigne telesno temperaturo tudi prek 40 stopinj Celzija, multiorganskih odpovedi (jetrne odpovedi in še kar nekaj drugih).
Kot opozarja sindikat KS 90, »ima delavec ob resni in neposredni nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, ob neizogibni nevarnosti tudi zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma okolje«. V teh primerih, poudarjajo, »delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi njegovega delovanja, razen če bi jo povzročil naklepno ali zaradi hude malomarnosti«.
Kršitve
Inšpektorat za delo (IRSD) smo vprašali, koliko tovrstnih kršitev in prijav dobijo na leto oz. na sezono; koliko jih v povprečju obravnavajo in kakšne (če sploh) so kazni, ali vsaj priporočila?
Odgovorili so, da podatkov o prijavah ne vodijo podrobno, zato tudi informacije o številu prijav, ki so zadevale toplotno udobje na delovnih mestih, ne morejo navesti. Branka Knafelc iz IRSD pravi, da so letos ugotovili 27 kršitev 25. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (govori o zagotavljanju ustreznih temperatur na delovnem mestu), v vsem letu 2015 so jih ugotovili 39, leto pred tem pa 12.
Za primerjavo: na področju varnosti in zdravja pri delu na leto ugotovijo več kot 20.000 kršitev.
Na delo ob jutranjem svitu
Pri prijavah zaradi toplotnega ugodja na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da »delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji zaradi povišanih temperatur. A hkrati tudi to, da delodajalci delavcem vendarle zagotavljajo dodatno pijačo, več odmorov, prilagojeni delovnik, klime in druge ukrepe, ki izhajajo iz narave njihove dejavnosti«.
Ali kot poudarja Metoda Dodič Fikfak: »Delodajalec mora v svoje delovne pogoje vključiti tudi pogoje za delo na vročini, v ekstremnih pogojih: tako na cestah, v gradbeništvu, ribištvu, solinarstvu. Nase morajo paziti tudi kmetje in drugi, ki delajo na poljih, delati naj začnejo ob jutranjem svitu, naj se ne branijo očal, pokrival, naj ne bodo razgaljeni, naj se ob pripeki, denimo ob 11. uri, umaknejo v senco ...
Ali obstajajo kakšni certifikati, priznanja za podjetja, ki imajo vzorno urejeno prijazno delovno okolje v poletni supervročini, na inšpektoratu za delo niso seznanjeni. Pravijo pa, da pod okriljem Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu potekajo tekmovanja za priznanja za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu, prav tako obstaja certifikat OHSAS 18001 za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu.
Morda pa kakšno priznanje za podjetje, ki z ukrepi brani svoje zaposlene in s tem tudi podjetje pred supervročinskimi udari, ne bi bilo odveč.
