Delodajalci smejo nadzirati spletno komuniciranje zaposlenih

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da podjetja lahko nadzorujejo spletno komuniciranje svojih zaposlenih.

Ba. Pa., STA
Wed, 13.01.2016, 11:20; spremenjen: 17:02

Strasbourg − Zaposleni v Evropi bodo morali v prihodnje dvakrat razmisliti, preden bodo po spletu med službenim časom pošiljali zasebna sporočila. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč v torek razsodilo, da podjetja lahko nadzorujejo spletno komuniciranje svojih zaposlenih.

Sodišče je tako odločilo v primeru romunskega inženirja, ki je bil odpuščen leta 2007, potem ko so v njegovem podjetju ugotovili, da je v službi uporabljal Yahoo Messenger tudi za spletni klepet z bratom in zaročenko. Podjetje je sicer zaposlenim prepovedalo uporabo spletnih klepetalnic v zasebne namene.

Sodišče je zavrnilo argument inženirja, da je podjetje kršilo njegovo pravico do zaupnosti komunikacije. Kot so poudarili, »ni nerazumno, da delodajalec želi, da zaposleni med službenim časom opravljajo svoje službene naloge«. Pri tem so dodali, da je podjetje podatke o pogovorih zaseglo v prepričanju, da gre za službeno komunikacijo.

Sodišče v Strasbourgu je tudi stopilo v bran romunskim sodiščem, ki so dovolila, da se prepis inženirjevih pogovorov po spletu uporabi kot dokazno gradivo proti njemu.

Kot so odločitev utemeljili na evropskem sodišču, gre za dokaz, da je službeni računalnik med službenim časom uporabljal v zasebne namene. Romunska sodišča pa so s prikrivanjem identitete oseb, s katerimi je komuniciral inženir, ujela »pravično ravnotežje« med spoštovanjem zasebnosti in interesi delodajalca, so še odločili v Strasbourgu.

Informacijska pooblaščenka: Iz sodbe ne izhaja splošna pravica delodajalcev

Na novico se je danes že odzvala slovenska informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in opozorila, »da iz sodbe nikakor ne izhaja splošna pravica delodajalcev do nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih in je vsakršno tovrstno posploševanje neprimerno«.

Evropsko sodišče za človekove pravice namreč dejanj delodajalca sploh ni presojalo, s tem pa je po mnenju Prelesnikove »zamudilo odlično priložnost za razvoj prakse na področju pričakovane zasebnosti pri rabi službenih komunikacijskih sredstev«.

Prelesnikova je v sporočilu za javnost opozorila, da je sodišče v tem primeru ugotavljalo zgolj ali je država Romunija v okviru svojih obveznosti ustrezno ravnala v sodnih postopkih pred delovnimi sodišči in ugotovilo, da ne gre za kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope. Sodba zato nikakor »ne pomeni neposredno uporabljivega vodila za presojanje (ne)ustreznosti nadzora zaposlenih na delovnem mestu«, je zapisala pooblaščenka.

Predlog zakona še ni šel skozi postopek

V izogib nejasnostim, do katerih prihaja v praksi, je informacijski pooblaščenec že pred leti pripravil predlog zakona o zasebnosti na delovnem mestu in ga poslal resornemu ministrstvu za delo, a predlog ni šel naprej v zakonodajni postopek.

V Sloveniji razmerja med delodajalci in delavci sicer ureja veljavni Zakon o delovnih razmerjih, ki glede nadzora na delovnem mestu določa, da se »osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem,« je še pojasnila Prelesnikova.

Delodajalec lahko nadzira v res izjemnih primerih

»Delodajalec pa nikakor ni upravičen na splošno nadzirati delavčeve zasebne komunikacije na delovnem mestu ali nadzirati rabe (vsebine, prometnih podatkov) službenega računalnika, e-pošte, ter službenih oziroma lastnih naprav (t. i. byod) razen v res izjemnih primerih, ko je to posebej utemeljeno,« je poudarila in dodala, da mora delodajalec pred začetkom izvajanja določenega nadzornega ukrepa »najprej izkazati, da je takšen nadzor resnično potreben in obenem sorazmeren«, prav tako pa mora o tem vnaprej ustrezno obvestiti zaposlene.

V kritičnih primerih, za zbiranje dokazov za kasnejši disciplinski postopek, npr. ali ko delavec po zasebnih kanalih iznaša varovane podatke, pa informacijska pooblaščenka vedno predlaga, da se predhodno pridobi odredbo sodišča za zavarovanje dokazov. »Nikakor namreč ne gre prezreti, da so v Sloveniji pogoji za poseg v komunikacijsko zasebnost strožji že zaradi določb 37. člena ustave,« je še opozorila Prelesnikova.

 

Povezane novice

Nadrejeni delavcev v Volkswagnu ne smejo klicati domov
5. December ob 15:00
Eni za prosti čas brez službenih sporočil, drugi za večji nadzor zaposlenih nad delovnim procesom.
Veliki brat
17. September ob 18:00
V ZDA šefi nadzirajo vse
12. September ob 10:00
Prijavi sovražni govor