Diskriminatorna pokojnina za espeje

Obrtnik, ki je dvajset let plačeval najvišje prispevke, ne more priti do najvišje pokojnine.

Objavljeno
23. junij 2016 20.41
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Slavko Šega, 60-letni samostojni avtoprevoznik z 41-letno pokojninsko dobo, namerava v poslu in zaposlitvi vztrajati še devet let. Ker je tako obljubil svojim zaposlenim. Potem pa bo dejavnost zaprl, saj takega dela nikomur ne privošči. Trg prevozov je neusmiljen, tuja in domača nelojalna konkurenca ubijajoča.

Samostojni podjetniki – espeji – imajo pokojninsko prispevno stopnjo določeno glede na svoj dobiček. A ima zgornjo in spodnjo mejo. Espeji nimajo mesečnega izplačila plač, tako kot imajo družbe. Tudi če zaslužka ni, morajo prispevke za pokojninsko in zdravstveno varstvo plačati. Gre za napako države, je prepričan Šega, ki peha mlade v samostojno podjetništvo, kjer plačujejo prispevke, ne ostane pa jim niti za minimalno plačo.

Trenutno znašajo vsi prispevki za socialno varnost samozaposlenih najmanj 341,20 evra in največ 2080,23 evra; od tega gre za pokojninsko zavarovanje najmanj 212,16 evra in največ 1326,01 evra. Če espe, ki za poslovanje odgovarja z vsem svojim premoženjem, ne plača zdravstvenega zavarovanja, ga pri zdravniku takoj zavrnejo.

Tudi zato se je vsaj v preteklosti marsikdo raje odločal za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo, kjer te (in drugih) omejitev ni. Zato so espeji v neenakopravnem položaju. So se pa zadnja leta ustrezneje rešila vprašanja ob zapiranju ali prenosu dejavnosti.

Dvojni status na
ustavnem sodišču

Šega, ki zaposluje 35 samo domačih delavcev, plačuje že več kot petnajst let najvišje možne prispevke, ki so izračunani na podlagi letnega dobička. Če bi lani, ko je izpolnil pogoje, odšel v pokoj, bi njegova pokojnina znašala okrog tisoč evrov. Pravi, da bi rade volje plačal tudi višje prispevke, a jih je država omejila, tako da je najvišja pokojnina lahko le pri dobrih 1300 evrih, pri neespejih pa 1700 evrov.

Obrtnik, ki je dvajset let plačeval najvišje prispevke, ne more priti do najvišje pokojnine, kar je v primerjavi z drugimi diskriminatorno. Zato so se v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) borili za dvojni status.

Slavko Šega pravi, da mu pokojnina pripada. Polna espejevska pokojnina je v večini primerov skromna – ker so bili dobiček in prispevki nizki. V OZS predlagajo, da bi espeji z dvojnim statusom dobivali polne pokojnine in hkrati plačevali prispevke, kar je po mnenju Šege tudi prav, sicer bi bili nelojalna konkurenca stanovskim kolegom. 

Dobili so rešitev, ki ni po volji obrtnikom, da se lahko delno upokojijo in delno plačujejo prispevke. Primer: 75 odstotkov pokojnine, 25 odstotkov prispevkov, ali 50:50 ali pa obratno prejemajo 25 odstotkov pokojnine in plačujejo 75 odstotkov prispevkov.

Na OZS se s to rešitvijo ne strinjajo, čeprav je boljša kot je bilo prej, saj bo marsikateri obrtnik lahko ostal še naprej espe in se mu ne bo treba preoblikovati v d. o. o. Čeprav je boljša od prejšnje, so dali primer v presojo ustavnemu sodišču.