Do uspešnega podjetja le s skupnim učenjem

Če statistični podatki dokazujejo, da mladi težko dobijo zaposlitev, da zaposlenost na splošno stagnira ali se krči, delovna doba pa se zakonsko podaljšuje, je logična posledica, da se kolektivi v povprečju starajo. Po napovedih Eurostata se bo v EU aktivno prebivalstvo, staro od 55 do 64 let, v obdobju 2010–2030 predvidoma povečalo za 16 odstotkov – vsako leto se populacija, starejša od 60 let, poveča za več kot dva milijona ljudi.

S povečevanjem povprečne starosti v podjetjih pa namesto homogenosti in sodelovanja ter medsebojne pomoči pogosto začnejo prevladovati diferenciacija, konkurenca, čedalje pogostejši so konflikti med zaposlenimi. Posebej skrb zbujajoče je, da se znanje in izkušnje ne prenašajo tekoče iz generacije v generacijo.

Tako na ravni EU kot na nacionalni ravni in čedalje bolj tudi v podjetjih se zavedajo, da je tem vprašanjem treba nameniti več pozornosti. »Dobro zdravje in varnost delavcev sta nujna za trajnostno delovno življenje ter aktivno in zdravo staranje. To zahteva ustvarjanje varnega in zdravega okolja skozi celotno delovno življenje delavcev,« so povzeli Belo knjigo evropske komisije o pokojninah na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer napovedujejo skorajšnji začetek dveletne kampanje za zdrava delovna mesta za vse generacije.

V pripravi je nacionalna strategija zdravega staranja, je pojasnila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc na posvetu projekta Aha.si (aktivno in zdravo staranje v Sloveniji), kjer so se osredotočili tudi na trg dela in upokojevanje.

Na ministrstvu za delo so še poudarili: »Uspešno podaljševanje delovnega življenja je močno odvisno od ustrezne prilagoditve delovnih mest in organizacije dela, vključno z delovnim časom, dostopnostjo delovnih mest in intervencijami na delovnem mestu, namenjenimi starejšim zaposlenim. Obravnavati bi bilo treba tudi vseživljenjsko zaposljivost, da se upoštevajo razlike v delovnih zmožnostih, ki se s staranjem spreminjajo. Inovativni proizvodi in storitve IKT (npr. za sosedsko pomoč pri samostojnem opravljanju dela) ponujajo številne možnosti za izboljšanje zaposljivosti. Poleg tega so potrebni ukrepi za ponovno vključevanje in rehabilitacijo, ki bi omogočali hitro vrnitev na delo po nezgodi ali bolezni, kar bi preprečilo trajno izključitev delavcev s trga dela.«

Velika odgovornost vodij

Medtem pa se številna podjetja že pripravljajo na to, da bodo njihovi zaposleni v povprečju čedalje starejši. Zavedajo se pomena skrbi za zdravje delavcev, primerne delovne pogoje in na drugi strani nujnega ustreznega sodelovanja med generacijami na delovnem mestu ter prenosa znanja.

Kot pojasnjuje antropolog Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, kjer med drugim ponujajo programe za obvladovanje problematike staranja delavcev, morajo tako starejši delavci kot mlajši zaposleni in vodstvo osvojiti osnovna spoznanja o staranju na delovnem mestu in o sodelovanju med generacijami, da starostna struktura zaposlenih v prihodnje ne bi škodila uspešnosti podjetja.

Prednosti, ki lahko tudi ogrozijo uspešnost podjetja

»Na splošno velja, da imajo starejši delavci (po 55. letu starosti) veliko praktičnih izkušenj pri delu, mlajši pa veliko sodobnega informacijsko-tehnološkega znanja; starejši so že nekoliko izčrpani – zlasti v podjetjih kjer je težko fizično ali stresno delo – mlajši pa polni moči in spretnosti. Te in druge značilnosti se lahko dobro dopolnjujejo, če se jih vodstvo in zaposleni zavedajo in znajo organizirati dobro sodelovanje, sicer pa lahko ogrozijo uspešnost podjetja. Brez reševanja tega problema se utrjuje zgrešeni stereotip, da so si starejši in mlajši med seboj konkurenti za isto delovno mesto, ter prav tako napačno stališče starejših, da svojega položaja mlajšim ne prepuščajo in jih ne uvajajo v delo,« pojasnjuje Ramovš.

Kot pravi, je veščine uspešnega sodelovanja med generacijami, česar v preteklosti nismo razvijali, mogoče dobiti samo v praksi skupinskega socialnega učenja. Mlade je treba usposobiti, da bodo poznali staranje in se naučili veščine komuniciranja s starejšimi ljudmi, starejše delavce pa naučiti učinkovitega komuniciranja in sodelovanja z mlajšimi.