Dobra priprava, uspešen razgovor

Kandidati naj na razgovoru za delovno mesto predstavijo, kaj je dodana vrednost, ki jo lahko prinesejo podjetju.

pon, 12.02.2018, 12:00

Najboljša strategija za uspešen nastop na razgovoru za delovno mesto je dobra priprava. Kandidati naj si pogledajo informacije o podjetju na spletu – njihovo spletno stran, družbena omrežja, letna poročila podjetja, ki jih za vsa slovenska podjetja najdejo na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) – in na podlagi tega razmislijo, kaj je dodana vrednost, ki jo lahko prinesejo podjetju in je tudi v skladu z njegovimi siceršnjimi znanji in kompetencami.

Kot svetujejo pri kadrovski agenciji Adecco, kjer ponujajo brezplačne karierne nasvete in brezplačno svetovanje prvim iskalcem zaposlitve, naj kandidati pred razgovorom razmislijo o tem, kaj lahko ponudijo podjetju, na razgovoru pa to poudarijo. »Vprašajo naj se, kakšni so bili njihovi pretekli uspehi, kako jih lahko dokažejo in kako bodo z njimi pripomogli k uspehu podjetja,« pojasnjujejo.

Pasti negativnega prvega vtisa


Negativen vtis pri potencialnemu delodajalcu zbudijo tako zamuda na razgovor, zehanje, gledanje v tla, neurejen videz, še bolj pa neprofesionalna in neprimerno izražena kritika o preteklih delodajalcih, nepripravljenost na razgovor in nezainteresiranost za podjetje. »Vprašanja o višini plače, dodatkih in bonitetah ter ostalih pravicah na prvem srečanju niso primerna, ampak pridejo na vrsto šele pred dokončnim dogovorom,« še pojasnjujejo.

V zadnjem času so delodajalci večkrat problematizirali vedenje pripadnikov milenijske generacije na zaposlitvenih razgovorih, ki da imajo nerealna pričakovanja o zahtevnosti dela, delovnih pogojih, plačilu, da na razgovore prihajajo oblečeni v strgane kavbojke in razvlečene majice, ne poznajo osnovnih pravil bontona – ne pozdravljajo in se neprimerno rokujejo.

»Prva pozdravi oseba, ki vstopi v prostor, roko pa vedno prvi ponudi gostitelj, torej potencialni delodajalec, a rokovanje na prvem razgovoru ni potrebno, ampak pride na vrsto šele ob drugem ali celo šele tretjem srečanju, če je kandidatov za delovno mesto veliko,« pravi Ksenija Benedetti, vodja državnega protokola. Za kandidata pa je pomembno, da roke torej nikoli ne ponudi prvi.

Previsoka pričakovanja in neprepoznavanje preferenc

Mladi, kot opažajo v kadrovski agenciji Adecco, ne znajo prepoznati svojih preferenc in svoje dodane vrednosti. Tudi dr. Ana Arzenšek, psihologinja in docentka na Fakulteti za management na Univerzi na Primorskem, pri nekaterih predstavnikih milenijske generacije opaža previsoka pričakovanja glede višine plačila ali začetnega položaja oziroma nalog. Iz študij je znano, pravi Arzenškova, da je za večji del njihove generacije značilna potreba po fleksibilnem delovnem času in dobrem razmerju med delom in prostim časom. Kot pojasnjuje, že na fakulteti opazuje, kako študentje pričakujejo, da bo vedno nekdo skrbel za njihovo pozornost.

»Prisotna je težnja po tem, da jih nekdo zabava in animira, takoj ko predavanja postanejo bolj teoretska, dolgočasna, se izklopijo. Sami niso sposobni vzdrževati pozornosti,« opaža sogovornica. Kasneje na delovnem mestu se to kaže tako, da si želijo stalnih izzivov, sicer postanejo nemotivirani, a po drugi strani sami ne znajo poskrbeti za izziv, ampak pričakujejo, da se bo stalno nekdo z njimi ukvarjal.

»Težko prenesejo kritiko, prepričani so, da niso ničesar napačno storili, ampak da je krivda na drugi strani. Nekateri jim očitajo celo aroganco in nizka pričakovanja do sebe in svojega dela, kar za določen del generacije – sklepam iz predavalnice – drži, saj jim včasih težko razložim, zakaj njihovo študijsko delo ni zadostno.«

Po besedah Arzenškove pa zgoraj navedenih značilnosti ne gre posploševati na celotno generacijo, saj je en del nje izjemno razgledan, izobražen, dojemljiv, kritičen in pravilno motiviran za delo in življenje nasploh. Sledenje, pravi, je pri milenijcih tudi izrazit problem, saj se jih v primerjavi s preteklimi generacijami več spopada z anksioznostjo, depresijo in narcisoidnostjo. »To je rezultat širših družbenih okvirov: naj omenim le helikopterske starše, neprilagojen šolski sistem in možnost skoraj neomejene izbire življenjskega stila, kar jih pušča zbegane in brez smeri.«

Prijavi sovražni govor