Eko konoplja je, predelave pa ni

V Sloveniji je nemogoče dobiti nit ali platno iz ekološko pridelane konoplje ali lanu, od naravnih tekstilnih materialov je na voljo le nekaj ekološke volne. V civilni iniciativi Ekoci, katere gonilna sila je Irena Rotar, v tem dejstvu vidijo priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest na eni in spodbujanje ekološkega kmetovanja na drugi strani.

Vidijo torej priložnost za zagon enega od krogov zelenega krožnega gospodarstva s čim manj onesnaževanja in obremenjevanja narave in kljub temu z možnostjo zaposlovanja. Propadlo slovensko tekstilno industrijo bi tako v Ekociju radi ponovno oživili v manjšem obsegu, a na višji kakovostni in vrednostni ravni.

Pridelava konoplje je v Sloveniji v zadnjem desetletju sicer hitro naraščala prav zaradi poudarjanja, kakšna velika tržna priložnost da je in kako vsestransko uporabna je od vršičkov do semena in vlaken iz stebel.

Lani je tako že 520 pridelovalcev z industrijsko konopljo zasejalo 420 hektarov polj. Toda letos je število pridelovalcev padlo na 474, zasejali pa so sto hektarov manj površin, predvsem zaradi slabe izkušnje s predelavo in trženjem.

Še veliko razvojnih možnosti in priložnosti

Tržno se je sicer dobro obneslo konopljino olje, ki ga veliko pridelovalcev iz lastnega semena stiska kar samih, vse ostale možnosti predelave pa so še vedno neizkoriščene in še vedno pomenijo neizrabljen potencial za nekoliko večji zaslužek pridelovalcev in za razvoj novih delovnih mest.

Tako je tudi s pridobivanjem in predelavo vlaken iz konopljinih stebel: edina slovenska konopljarna za zdaj deluje v Kapli pri Žalcu in iz stebel proizvaja samo groba vlakna, ki se uporabljajo kot izolacijski material, ter drobljenec iz sredic stebel, ki ga uporabljajo v gradbeništvu.

Družbi Hannah biz je konopljarna prinesla nekaj novih delovnih mest. Zmogljivosti za nadaljnjo, finejšo predelavo konopljinih vlaken v niti in naprej v platna, vrvi in podobne izdelke pa pri nas še vedno ni in razvojnih možnosti je še kar nekaj.

Ekoci je zato v Savinjski dolini že začela spodbujati ekološko pridelavo industrijske konoplje in lanu, za te namene so ustanovili tudi zadrugo Ekoci coop, ki naj bi v prihodnje skrbela tudi za razvoj predelave.

V Žalcu so že poskusni nasadi sedemnajstih sort industrijske konoplje, ki naj bi dali podatke o tem, katere sorte so najprimernejše za pridelavo v Sloveniji in katere bi dale najboljšo surovino za ekološki tekstil.

Zadruga Ekoci coop je bila tudi pobudnica začetka proizvodnje nogavic iz konoplje v tovarni nogavic Polzela, ki postajajo zanimiv izdelek na nišnem trgu ekoloških pridelkov in izdelkov.

Inovativna oblačila iz naravnih, uvoženih materialov

Da bi se povečala pridelava in predelava naravnih, ekoloških tekstilnih vlaken in da bi spodbudili tudi proizvodnjo niti in platna iz teh vlaken, pa je Ekoci skupaj s Pomurskim sejmom letos v okviru kmetijsko-živilskega sejma Agra pripravila nagradni natečaj za inovativna oblačila iz naravnih materialov Ekoci Green Design in posvet o spodbujanju te proizvodnje pri nas.

Odziv na natečaj je bil glede na slabo dostopnost naravnih tekstilnih materialov v Sloveniji odličen, saj je 21 izdelovalk in izdelovalcev na natečaj prijavilo 51 izdelkov. Po ocenah strokovne žirije je bilo na natečaju najuspešnejše družinsko podjetje za predelavo ovčje volne Soven iz Selnice ob Dravi, ki je prve nagrade pobralo v štirih od šestih kategorij oblačil, v eni pa je Soven dobil drugo nagrado.

Takšen uspeh je podjetje družine Srblin po besedah članov strokovne žirije doseglo tudi zato, ker so bili vsi njihovi izdelki iz domačega, slovenskega naravnega materiala, iz ovčje volne, ki jo od ovčerejcev odkupujejo in predelujejo sami.

Drugi udeleženci in udeleženke natečaja, ki so izdelovali oblačila iz lanenega in konopljinega platna, pa so imeli težave pri iskanju materiala, in ker so ga v glavnem morali kupiti v tujini, so tudi izgubili nekaj ocenjevalnih točk na natečaju.

A cilj Ekocija je, da v prihodnje to ne bi več bilo tako. Po besedah Irene Rotar iz Ekocija tako natečajniki niso samo izdelali oblačil iz naravnih materialov, ampak so v praksi začeli razvijati zeleno krožno gospodarstvo.

»Naš cilj pa je spodbuditi ljudi, da si bodo sami ustvarjali delovna mesta v tej dejavnosti. Pri tem se bomo morali zanesti nase in na medsebojno sodelovanje, graditi bomo morali na tem, kar v Sloveniji imamo na voljo, in naravne vire bomo morali izkoriščati na trajnostni način,« je dejala Rotarjeva.

Tadej Slapnik iz kabineta predsednika vlade je na posvetu dejal, da je ekološki tekstil iz konoplje redkost v svetu in da je treba to priložnost izkoristiti. »Zadajmo si skupno nalogo, kako razviti znanje in tehnologijo za izdelavo tkanin iz konoplje, in poiščimo že izgubljena znanja o tem.«

»Slovenske tekstilne industrije ne bomo mogli nikoli več vrniti na obseg izpred 20 ali 30 let, lahko pa delamo z višjo dodano vrednostjo, za kar bo treba vrniti obrtniška krojaška znanja, ki so izginila z industrializacijo,« pa je o pobudi dejala docentka z oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje na strojni fakulteti v Mariboru Sonja Šterman.

Da je z industrializacijo šlo marsikatero znanje s področja tekstila v pozabo, se je strinjal tudi direktor Polzele Marko Klemenčič in dodal, da bo treba v širšem sodelovanju ta znanja obnoviti ali poiskati na novo, s tem pa bomo poiskali tudi nova delovna mesta.