Tiskane izdaje
Ali so ženske res enakopravne? Ali imajo dovolj priložnosti, da se izkažejo kot vrhunske strokovnjakinje, spretne sodobne delavke, uspešne podjetnice, zaželene na odgovornih vodilnih mestih in so pri vsem tem tudi z moškimi primerljivo plačane ter seveda srečne družinske partnerice?
Praksa tega povsem ne potrjuje, čeprav imamo v Sloveniji, kjer je plačna vrzel (gre za svetovni fenomen, da so ženske za enako delo bistveno manj plačane kakor moški) med najnižjimi na svetu in se, tako na počez, razumemo kot super enakopravna družba.
Kajti tudi v Sloveniji je med drugim potreben nacionalni program za enake možnosti žensk in moških in, kot poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MD), predvideva ukrepe za povečanje zaposlenosti žensk.
Ženska delovna sila
Kako je danes s povpraševanjem po ženski delovni sili? Seveda morajo delodajalci skladno z zakonom o delovnih razmerjih iskalcem zagotavljati glede na spol enako obravnavo. Toda že evidence brezposelnih tega ne potrjujejo. Na ministrstvu za delo ugotavljajo, da se je v času krize najbolj poslabšal položaj mladih, še zlasti pa mladih žensk.
Deloma tudi zaradi izobrazbene strukture, čeprav očitno, tako MD, »imajo moški v povprečju nižjo izobrazbo kot ženske, slednje pogosto končajo terciarno raven izobraževanja, zato se na trgu dela pogosteje pojavijo šele po 25. letu starosti«. (Mimogrede: tudi Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, ugotavlja, da ima več Slovenk kakor Slovencev univerzitetno diplomo).
K manjšim zaposlitvenim možnostim žensk je poleg nižje gospodarske aktivnosti v prejšnjih letih (pomanjkanje delovnih mest) prispevalo tudi krčenje storitvenih dejavnosti in varčevanje v javnem sektorju, kar je prizadelo tudi mlade, iskalce prve zaposlitve in brezposelne s terciarno izobrazbo, med katerimi prevladujejo prav ženske, poudarjajo na ministrstvu.
In predvidevajo, da bodo ženske že zaradi svoje bolj družboslovne, humanistične usmerjenosti in sociodemografskih značilnosti še nekaj časa manj zanimiva delovna sila v primerjavi z moškimi. Seveda se bo to predvidoma spremenilo glede na napovedi o večjem zaposlovanju in tudi večji družbeni odgovornosti uspešnih podjetij, ki so lahko dober zgled za druge.
Ukrepi, razpisi
Kljub temu da smo ženske in moški uradno enaki, potrebujemo tudi v Sloveniji nacionalni program za enake možnosti žensk in moških, ki predvideva ukrepe za povečanje zaposlenosti žensk.
Na potrebe po tovrstnih obvezujočih ukrepih opozarja tudi dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica na FDV, ki je tudi vodila projekt Eqpowerec za področje enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu, in opozarja: »Treba je delati na več ravneh in kombinirati ukrepe. Izobraževanje, ozaveščanje in »mehki« ukrepi (priporočila, mentorstva in podobno) so za doseganje enakosti spolov na odločevalskih položajih ključni, ampak izkaže se, da niso zadostni. Zato so toliko bolj nujno potrebni zakonsko obvezujoči ukrepi, kot so kvote.«
Na ministrstvu za delo navajajo več vrst ukrepov: od posebnih programov za spodbujanje zaposlovanja žensk v okviru aktivne politike zaposlovanja in spodbujanje ženskega podjetništva do programov za spodbujanje žensk k izbiri netradicionalnih poklicev in zaposlovanju v perspektivnih panogah ter ukrepi za bolj uravnoteženo delitev starševskih obveznosti in večjo vlogo moških pri tem.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Ministrstvo za delo: »Eden takšnih programov je poseben program podjetniškega usposabljanja žensk, ki ima za cilj preprečiti prehod žensk v dolgotrajno brezposelnost.« Tako zavod za zaposlovanje skupaj z javno agencijo Spirit v okviru aktivne politike zaposlovanja izvaja program Spodbujanje ženskega podjetništva, ki vključuje vsaj tri mesece na zavodu prijavljene brezposelne ženske in ki imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo.
Vključitev v podjetniško usposabljanje v celoti financira ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, zato je za udeleženke brezplačno. Po uspešnem usposabljanju lahko udeleženke, ki tudi prejmejo poseben certifikat, računajo na subvencijo v višini 5000 evrov za samozaposlitev v svojem novoustanovljenem podjetju v Sloveniji.
Po podatkih ministrstva je lani kar 425 udeleženk pridobilo certifikat in od tega se jih je potem 358 tudi samozaposlilo, za ta namen pa je bilo izplačano 1,8 milijona evrov. Letos se program nadaljuje, spomladansko podjetniško usposabljanje se bo začelo 18. aprila.
Spodbujanje samozaposlovanja visokoizobraženih žensk ima svojo logiko, saj se tako tudi zmanjšuje število brezposelnih s terciarno izobrazbo, kar potrjujejo evidence.
Pred leti je bilo več vodilnih žensk kot danes
Na zanimiv paradoks glede spolne enakosti opozarja Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager: »Po spolni enakosti smo med najboljšimi na svetu: Svetovni gospodarski forum (WEF) nas v tej kategoriji uvršča na 9. mesto, Združeni narodi še više.
Kljub temu pa so ženske na vodilnih mestih tudi v Sloveniji še vedno redke ptice. Ob tem Šmučeva opozarja, da v spolni uravnoteženosti sploh ne napredujemo: v 90. letih je bilo v Sloveniji na vodilnih položajih več žensk kot danes! Združenje Manager je leta 2015 opravilo analizo med 101 največjim slovenskim podjetjem in rezultati so pokazali, da so imeli članice uprav v le 27 podjetjih, le 10 so jih vodile predsednice uprave. To so skromni rezultati glede na dobro družbeno podlago, a brez sprememb kadrovskih praks do zmanjšanja razlik med spoloma ne bo prišlo.
Kljub vsemu je programov in akcij, kjer ženske spodbujajo k podjetniški in zaposlitveni karieri kar nekaj. Na primer projekt CEED, kjer poteka »usposabljanje« žensk, bodočih podjetnic pod mentorstvom, programi Spirita, že omenjeni programi aktivne politike zaposlovanja in drugi.
V sredo je ljubljansko dvorano Union zapolnilo 650 podjetnic. Tudi dobre zglede imamo, Vanja Lombar, generalna direktorica OMV Slovenija, do menedžerk prijazno podjetje za leto 2016, pravi, da v podjetju sposobnost, zavzetost in doprinos k podjetju nimajo spola.
