Tiskane izdaje
»Platforma bo z izboljšanim medsebojnim sodelovanjem okrepila sposobnost držav za ukrepanje proti številnim težavam, ki jih povzroča delo na črno. Njene naloge bodo preprečevanje, odvračanje in odpravljanje neprijavljenega dela, kakor tudi spodbujanje legalizacije sive ekonomije,« je v razpravi dejal poročevalec Georgi Pirinski (S&D, Bolgarija).
Izboljšanje pogojev dela
Dolgoročni cilj platforme je namreč izboljšanje delovnih pogojev in vključevanje neprijavljenih delavcev na zakonit trg dela. Obravnavala naj bi različne oblike neprijavljenega ali napačno prijavljenega dela, vključno z navideznimi samozaposlitvami.
Platformo bi po predlogu sestavljali po en visoki predstavnik, imenovan iz vsake države članice, največ štirje predstavniki medsektorskih socialnih partnerjev na ravni EU, ki enakovredno zastopajo obe strani v gospodarstvu, in predstavnik Evropske komisije.
Stalni opazovalci delovanja platforme bodo še predstavniki socialnih partnerjev iz sektorjev z visoko stopnjo neprijavljenega dela ter predstavniki Eurofounda, Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Mednarodne organizacije dela in držav iz Evropskega gospodarskega prostora. Sestajala naj bi se vsaj dvakrat letno in bo imela tudi specializirane delovne skupine.
Slovenska poslanca pozdravila predlog
Predvideni letni stroški delovanja so 2,1 milijona evrov, financiranje pa naj bi zagotovili iz osi Progress Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI).
Predlog sta pozdravila tudi slovenska evropska poslanca Romana Tomc in Igor Šoltes, ki pa sta se strinjala, da morajo države ob ukrepih za preprečevanje dela na črno treba poskrbeti tudi za okolje, ki delodajalcev in delavcev ne bo potiskalo v takšen delovni odnos.
