Tiskane izdaje
Iz gospodarstva je velikokrat slišati očitke, da imajo diplomanti premalo praktičnih izkušenj, zato nas je pred začetkom novega šolskega leta zanimalo, kaj fakultete storijo, da bi bili študenti bolje pripravljeni za vstop na trg dela. Preverjali smo, kako s podjetji sodelujejo pri konkretnih projektih.
»Prenos znanja v poslovni svet in njegova takojšnja uporaba je eno najpomembnejših meril kakovosti v globalnem visokošolskem okolju,« menijo na ljubljanski ekonomski fakulteti. S podjetji imajo dolgoročne pogodbe o partnerstvu, najpogosteje pa z njimi sodelujejo tako, da poslovneži predavajo na fakulteti, razpišejo teme za zaključna dela, skupaj z njimi organizirajo poslovne konference.
Študenti zanje izdelujejo poslovne študije in načrte; v zadnjem letu so izpeljali 88 projektov, v katere je bilo vključenih več kot 440 študentov. Sodelovali so z domačimi in tujimi podjetji, kot so Mercator, Gorenje, Eta, Petrol, Steklarna Hrastnik, Pošta Slovenije, Coca-Cola in Microsoft.
Zaposlitev takoj po študiju
Na mariborski fakulteti za strojništvo razlagajo, da se podjetja nanje obračajo, da bi jim priporočili štipendiste in potencialne kandidate za zaposlitev. Študenti na predavanjih lahko prisluhnejo doktorjem znanosti iz gospodarstva, ki so na fakulteti dopolnilno zaposleni in jim dajejo naloge ter ocenjujejo njihove seminarske naloge. Skupaj z industrijo rešujejo probleme.
V to so najbolj vključeni študenti gospodarskega inženirstva, ki s študenti graške tehniške univerze razvijajo nove izdelke in storitve za priznana avstrijska podjetja. Tudi zato se vsi njihovi diplomanti, kot pravijo, zaposlijo najkasneje štiri mesece po koncu študija; mnogi še prej.
Študenti primorske fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije so prav tako iskan kader, pravijo na fakulteti. S podjetji se pri obveznih praksah seznanijo tisti, ki študirajo biodiverziteto, sredozemsko kmetijstvo, varstvo narave in biopsihologijo, zaradi česar imajo pogodbo s 150 izvajalci, vsako leto pa gostijo 20 do 30 strokovnjakov iz podjetij. Številni od njih se na fakulteto obračajo, da bi našli potencialne sodelavce, največ s področij računalništva in informatike, matematike in bioinformatike.
Ugotavljajo, da je na Primorskem povpraševanje po njih celo večje od dejanske ponudbe. Najbolj zaposljivi so v bančništvu, zavarovalništvu, IT-podjetjih, prav tako se zaposlujejo v raznolikih ustanovah, od raziskovalnih institucij in laboratorijev, zbornic, agencij, do nevladnega sektorja.
Da so inženirji računalništva in informatiki zelo iskani, potrjujejo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Študenti že med študijem navežejo stike s podjetji in priložnostno delo velikokrat postane stalnica, ki se nato nadaljuje v redno zaposlitev.
Spomladi so na fakulteti naredili korak dlje: odprli so sodobno opremljen študentski pospeševalnik Garaža FRI, ki je namenjen izmenjavi znanj in idej med študenti, akademskim in gospodarskim svetom. Za zdaj je prezgodaj govoriti o rezultatih, a prvi odzivi med študenti in podjetji so dobri.
Prednost mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pri povezovanju študentov s prakso je 26 laboratorijev, v katerih se študenti vključujejo v področja, ki jih najbolj zanimajo. Vsi visokošolski in nekateri univerzitetni študijski programi omogočajo praktična izobraževanja, za poglabljanje vezi z gospodarstvom so ustanovili še programske svete po področjih vseh stopenj. »Velika večina diplomantov je zaposlena, zato se tovrstno povezovanje obrestuje,« dodajajo.
V zaključnih delih iščejo rešitve za industrijo
Uspešno sodelovanje ljubljanske fakultete za elektrotehniko z industrijo dokazujejo inovacije. Avgusta je Matjaž Jenko za diplomo izdelal jajčkomat, samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc, ki ga namerava iz Komende razširiti v večja mesta. Mladi raziskovalec Blaž Kirn je na mednarodni konferenci o fotovoltaiki dobil nagrado za najboljši konferenčni prispevek, doktorska študentka Janja Dermol pa je za raziskavo dobila priznanje za najboljšo predstavitev na mednarodni delavnici o bioinformatiki. Tudi sicer v zaključnih delih diplomanti iščejo rešitve za industrijo.
Na mariborski fakulteti za naravoslovje in matematiko so osredotočeni na tri področja: delo na skupnih strokovnih projektih, sodelovanje pri zaključnih nalogah in počitniška praksa. Zanjo je značilno, da v projekte vključuje študente prve stopnje. »Zdaj sodelujemo pri razvoju dirkalnega avtomobila s tujim podjetjem, dva naša študenta sta letos prejela nagrado Banke Slovenije.
Primer dobre prakse je še diplomsko delo študenta, ki je sodeloval pri razvoju vetrnih elektrarn, dobil nagrado za inovacije in se zaposlil.« Približno četrtina študentov, ki opravlja prakso, se tudi zaposli ali kako drugače sodeluje s podjetji, študijski proces pa med drugim organizirajo po predlogih iz gospodarstva, denimo Akrapoviča, Triglava, Gorenja in Nove KMB.
Ljubljanska biotehniška fakulteta študijski proces povezuje z zunanjimi strokovnjaki, ki pri predmetu sodelujejo do 15 ur, prav tako so mentorji pri zaključnih nalogah. Na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo študentom prav tako omogočajo praktična usposabljanja v gospodarskih družbah, njihovi predstavniki se znajdejo tudi v vlogi mentorjev.
Delodajalci dobijo dober kader, mladi pa službo
Tradicijo tesnih povezovanj z industrijo deset let krepijo na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Vsako leto eno podjetje predstavi problem iz prakse, katerega morajo študenti rešiti s timskim delom. Na fakulteti predava 46 sodelavcev s praktičnimi izkušnjami. »Z uvajanjem zgodnjega povezovanja študentov in delodajalcev ter kadrovanja na fakulteti bomo delodajalcem lahko ponudili dober in zanesljiv kader z ekonomsko izobrazbo, študentom pa pomagali povečati zaposljivost,« načrtujejo.
Tudi študentom poslovno-tehniške fakultete novogoriške univerze praktično usposabljanje ne uide. V tretjem letniku so vanj vključeni vsi s programa gospodarski inženiring, ki 480 ur pod nadzorom fakultetnega mentorja in mentorja iz podjetja tehtajo možnosti, kako znižati stroške tehnoloških in poslovnih procesov in hkrati povečati kakovost izdelkov in storitev.
»Obseg, ki ga izpeljemo na tak način, je omejen, kljub temu se mu na visokem strokovnem programu nočemo odpovedati, saj sodelavci študentom posredujejo številne izkušnje iz prakse in prek svojih poslovnih stikov pomagajo pri širjenju mreže podjetij, s katerimi sodelujemo,« pozitivne rezultate sodelovanja izobraževanja in gospodarstva opisujejo na fakulteti.
